zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – poprava tožbe – odgovor na popravljeno tožbo
Ko sodišče tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi tožencu, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je toženec tudi ponovno pasiven, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje po popravljeni tožbi toženi stranki roka za odgovor sploh ni določilo, je pa tožena stranka na tožbo odgovorila, odgovorila je tudi na popravljene navedbe. Za izdajo zamudne sodbe zato ni bilo več pogojev, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje v celoti izdati „navadno“ sodbo in napraviti dokazno oceno tudi glede samega obstoja terjatve, ne pa le v zvezi z zapadlostjo terjatve. V podani situaciji tudi glede glavne stvari oziroma glede obstoja terjatve ni mogoče odločati z zamudno sodbo.
ZPP člen 67. ZDPra člen 1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 152, 152/3.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – pravilnost sodne odločbe, ki je podlaga za vpis – vložena izredna pravna sredstva – ovira za vpis – RS kot stranka v postopku – zastopanje RS
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje zdravja - obrazložitev sklepa - konkretizacija utemeljenih razlogov
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Da so okoliščine, ki morajo biti po določbi 39. čl. ZDZdr ugotovljene, verjetno podane, pri tako drastičnem posegu v temeljne človekove pravice, kot je zadržanje na zdravljenju brez privoljenja zdravljenega, ne zadošča.
Zgolj iz mnenja izvedenca, da si je [zadržana oseba] z opustitvijo zdravljenja poslabšal svoje duševno stanje, še ne izhaja zaključek, da je podan pogoj po 1. alineji 39. čl. ZDZdr, češ da oseba „huje ogroža svoje zdravje“. Takšno mnenje je preveč abstraktno, gre zgolj za zaključek izvedenca, ki ga mora (še(le)) strokovno podpreti, dopolniti oziroma razložiti do te mere, da bo razumljiv povprečno razumnemu človeku, ki ni strokovnjak.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost ravnanja oškodovanca – merilo skrbnega človeka – skrben človek – vmesna sodba
Namen izdaje vmesne sodbe po določilu 315. člena ZPP je, da sodišče v zapleteni zadevi, ko je stvar glede na podlago zrela za odločitev, o njej odloči s posebno sodbo, da ne bi po nepotrebnem nastajali dodatni stroški z dolgotrajnim dokaznim postopkom glede ugotavljanja višine škode, v primeru, če bi se izkazalo, da zahtevek že po temelju ni utemeljen. Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen po temelju in po višini, stvar pa ni zrela za končno odločitev. Če sodišče oceni, da temelj tožbenega zahtevka ni podan, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
Objektivno odgovorna oseba se lahko razbremeni svoje odgovornosti po 2. odstavku 153. člena OZ zgolj, če hkrati izkaže izpolnjenost vseh predpostavk po tej določbi, torej, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, da je bilo dejanje nepričakovano ter da se njegovi posledici ni dalo izogniti. Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se škodnim posledicam ni mogla izogniti, temveč mora dokazati tudi, da je bilo dejanje nepričakovano. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka.
SPZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 92, 93. ZZK-1 člen 8.
izročitev poslovnega prostora - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - sodba, ki nadomesti zavezovalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo kot pogoj pridobitve lastninske pravice
Tožnica na podlagi pravnomočne sodbe, ki je nadomestila le prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, lastninske pravice na sporni nepremičnini ni pridobila, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo, tega pa tožnica ni izkazala.
predhodno vprašanje - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti - zavrnitev predloga
Nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v pravdnem postopku, v katerem tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena tako, da je bil zahtevek tožene stranke v delovnem sporu zavrnjen v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061883
ZOR člen 99, 99/2, 227. ZPP člen 7, 212.
pravno odločilna dejstva – pogodbena kazen – skupen namen pogodbenih strank – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zamudne obresti
Obveznost tožene stranke ima naravo nedenarne obveznosti. Zamudne obresti, ki jih vtožuje tožeča stranka, pa so kot civilna sankcija predpisane zgolj za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058315
OZ člen 50. ZPP člen 260.
navidezna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – prikriti posel – prava volja strank - zaslišanje strank – zaslišanje stranke, ki jo zastopa skrbnik za poseben primer – skrbnik za poseben primer
Ker je bilo že v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tožnik v tem postopku ne more uspeti s trditvijo, da pogodba ni odraz njene pogodbene volje in je navidezna.
Čeprav stranko v postopku zastopa skrbnica za poseben primer, sodišče lahko zasliši stranko, če oceni, da je to glede na njegovo stanje, mogoče.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058957
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo
Pri pridobitvi skupnega premoženja zakoncev z delom v času njune zakonske zveze gre za originaren način pridobitve lastninske pravice (po samem zakonu), vendar pa je v primeru, ko glede določenih nepremičnin, katere naj bi bile skupno premoženje, iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot se zatrjuje, verjetnejša pravica, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Šteje se, da je zemljiškoknjižno stanje točno, pri čemer je mogoče dokazovati nasprotno.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058276
URS člen 155. SZ-1 člen 32.
pogodba o medsebojnih razmerjih - prepoved retroaktivne veljave zakona – časovna veljavnost zakona
Ker se je postopek na podlagi predloga predlagateljev v tej zadevi začel pred uveljavitvijo SZ-1A, bi sodišče moralo odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga za sodno varstvo (za sodno nadomestitev pogodbe o medsebojnih razmerjih) ob upoštevanju materialnopravnih predpisov, ki so veljali v času začetka postopka za sodno varstvo. SZ-1A namreč določb o tem, da 6. člen SZ-1A (nova 2. in 3. odstavek 32. člena SZ-1) veljata tudi retroaktivno, nima. Takšno priznanje veljavnosti za nazaj je zato tudi v neskladju s 155. členom URS, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
odmera pravdnih stroškov – več ločenih pravdnih postopkov – združitev postopkov – več tožnikov – ista dejanska podlaga – nepremoženjska škoda zaradi povišanih imisij
Pred pravdo teklo več ločenih pravdnih postopkov, zato so bili do združitve stroški vsakega od tožnikov potrebni. Ni namreč mogoče prisiliti tožnikov, ki sicer iz iste dejanske podlage terjajo odškodnino za nematerialno škodo vsak zase, da bodo morali zgolj zato, ker so sorodniki, in ker živijo na istem naslovu, vložiti enotno tožbo.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka. Kadar je predlog začasne odredbe enak tožbenemu zahtevku, je takšen namen očitno presežen, saj ne gre več za zavarovanje terjatve, pač pa za vnaprejšnjo sodbo o zahtevku. Zaradi varstva toženčevih pravic v postopku je takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja mora upnik verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Pooblastilo je listina v postopku, ki se priloži vlogi, na katero se nanaša. Če je listina priložena v prepisu, lahko sodišče v skladu s 3. odstavkom 107. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti zahtevka od vložnika predložitev listine v izvirniku. Zahteva sodišča prve stopnje zato ni bila brez zakonske podlage.
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/3, 107, 107/3, 328, 318/1.
predložitev pooblastila – sklep s pozivom – vročitev sklepa – pooblastilo v izvirniku – pooblastilo v prepisu
Sklep s pozivom na predložitev pooblastila se vroča tistemu, ki nastopa kot pooblaščenec, saj se mora ta izkazati z ustreznim pooblastilom. Res pravdna stranka lahko odobri dejanja, ki jih je v postopku opravil njen pooblaščenec, a tako za ustrezno pooblastilo kot za morebitno odobritev dejanj, ki jih je opravil brez takšnega pooblastila, bi moral poskrbeti toženčev pooblaščenec. Če pravdne stranke ni obveščal o poteku postopka, se to sodišča ne tiče, ker gre v tem primeru za razmerje med stranko in njenih pooblaščencem.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
predlog za izvršbo na nepremičnini - vpis plombe - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZPP člen 153, 153/3, 214, 214/2. ZZK-1 člen 24, 24/2.
oporočna sposobnost – določnost, izvršljivost, sklepčnost tožbenega zahtevka – ugovor zastaranja, prekljuzija - tek subjektivnega in objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič – neprerekane tožbene navedbe – dokazovanje z izvedencem – neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma – podaljšanje roka za plačilo predujma – opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.