predhodno vprašanje - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti - zavrnitev predloga
Nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v pravdnem postopku, v katerem tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena tako, da je bil zahtevek tožene stranke v delovnem sporu zavrnjen v celoti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.
odreditev dela – pogoji iz pogodbe o zaposlitvi – prenehanje potreb po delu – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so prenehale potrebe po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov, bi morala tožena stranka podati odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa tožnici odrediti dela v nasprotju s pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odreditev takega dela ni zakonita.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – poprava tožbe – odgovor na popravljeno tožbo
Ko sodišče tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi tožencu, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je toženec tudi ponovno pasiven, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje po popravljeni tožbi toženi stranki roka za odgovor sploh ni določilo, je pa tožena stranka na tožbo odgovorila, odgovorila je tudi na popravljene navedbe. Za izdajo zamudne sodbe zato ni bilo več pogojev, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje v celoti izdati „navadno“ sodbo in napraviti dokazno oceno tudi glede samega obstoja terjatve, ne pa le v zvezi z zapadlostjo terjatve. V podani situaciji tudi glede glavne stvari oziroma glede obstoja terjatve ni mogoče odločati z zamudno sodbo.
razlaga nejasnih pogodbenih določil – obvezno zdravstveno zavarovanje – obvestilo o spremembi statusa – primeren način obveščanja o spremembi
V 30. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je določeno, da morajo zavarovanci med drugim sporočiti zavodu spremembe v statusu v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ni določeno, da morajo to storiti v pisni obliki ali predložiti ustrezno potrdilo. Ob pravilni razlagi navedene določbe splošnih pogojev bi zato zadoščalo, da je toženka na primeren način obvestila tožečo stranko o spremembi statusa. Kot primeren način je nedvomno šteti tudi ustno sporočilo o spremembi statusa, podano na sedežu tožeče stranke pristojni osebi.
Pritrditi je pravnim stališčem toženke, da je treba splošne pogoje v nejasnih določilih razlagati v njeno korist, prav tako pa ustrezno ovrednotiti ravnanje pooblaščenih oseb pri tožeči stranki kot profesionalni organizaciji, ki je te splošne pogoje sprejela, ter toženke, ki jih je morala sprejeti na drugi strani.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058944
OZ člen 154, 154/2. ZOZP člen 7, 7/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – vožnja brez vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice
Presoja višine odgovornosti voznikov, odgovornih za nastanek prometne nesreče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058979
ZOR člen 56. OZ člen 41. ZPP 7, 350, 350/2.
posojilna pogodba – poslovna nesposobnost – sposobnost za razsojanje – prava pogodbena volja – ničnost pogodbe – pritožbeni preizkus – trditve strank
Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.
V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP.
Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058276
URS člen 155. SZ-1 člen 32.
pogodba o medsebojnih razmerjih - prepoved retroaktivne veljave zakona – časovna veljavnost zakona
Ker se je postopek na podlagi predloga predlagateljev v tej zadevi začel pred uveljavitvijo SZ-1A, bi sodišče moralo odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga za sodno varstvo (za sodno nadomestitev pogodbe o medsebojnih razmerjih) ob upoštevanju materialnopravnih predpisov, ki so veljali v času začetka postopka za sodno varstvo. SZ-1A namreč določb o tem, da 6. člen SZ-1A (nova 2. in 3. odstavek 32. člena SZ-1) veljata tudi retroaktivno, nima. Takšno priznanje veljavnosti za nazaj je zato tudi v neskladju s 155. členom URS, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
vpis spremembe družbenika – kršitev predkupne pravice – izpodbojnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - prekinitev postopka
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje zdravja - obrazložitev sklepa - konkretizacija utemeljenih razlogov
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Da so okoliščine, ki morajo biti po določbi 39. čl. ZDZdr ugotovljene, verjetno podane, pri tako drastičnem posegu v temeljne človekove pravice, kot je zadržanje na zdravljenju brez privoljenja zdravljenega, ne zadošča.
Zgolj iz mnenja izvedenca, da si je [zadržana oseba] z opustitvijo zdravljenja poslabšal svoje duševno stanje, še ne izhaja zaključek, da je podan pogoj po 1. alineji 39. čl. ZDZdr, češ da oseba „huje ogroža svoje zdravje“. Takšno mnenje je preveč abstraktno, gre zgolj za zaključek izvedenca, ki ga mora (še(le)) strokovno podpreti, dopolniti oziroma razložiti do te mere, da bo razumljiv povprečno razumnemu človeku, ki ni strokovnjak.
SPZ člen 99, 100, 105/3, 115, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/3. SZ-1 člen 5, 19.
vznemirjanje lastninske pravice – etažna lastnina – skupni deli – solastnina etažnih lastnikov – varstvo med solastniki – priposestvovanje – dobra vera – aktivna legitimacija – domnevni lastnik – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo
Ravnanje enega od etažnih lastnikov, ki sam uporablja skupni balkon v solasti vseh etažnih lastnikov, ostalim pa to onemogoča, je v nasprotju z 19. čl. SZ-1 in 115. čl. SPZ in predstavlja protipravno vznemirjanje (99. čl. SPZ). Varstvo skupnega dela lahko uveljavlja tudi samo en etažni lastnik (100. čl. SPZ).
poprava sodbe – napačno poimenovanje stranke postopka
Tožeča stranka je v tožbi navedla ime tožene stranke, kot ga je imela pred preimenovanjem, do katerega je prišlo že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu napačnemu poimenovanju stranke ni bilo sporno, na koga se tožba nanaša, tožena stranka je na tožbo odgovorila in se udeleževala postopka. Opisanega napačnega poimenovanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, ni mogoče popraviti s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP, ker se slednja nanaša le na napake, ki jih zagreši sodišče in ne stranka.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058318
SZ člen 147, 147/1, 150, 150/1. ZOR člen 383, 384, 384/1, 384/2. ZPP člen 190, 190/1.
najemna pogodba - nepremagljive ovire - zastaranje - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka je toženki obljubljala prodajo stanovanja, po preteku vseh rokov pa ji te pravice ni več priznala, zato toženka tudi ni zamudila roka za uveljavljanje pravice do najema istega stanovanja.
ZSReg člen 19, 36, 36/1, 39, 39/1. ZPP člen 343, 343/3. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - pravni interes delničarja za pritožbo - sklep o vpisu sodbe o ugotovitvi ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta
Pritožnik ne pojasni, katera njegova pravica je z izpodbijanim sklepom prizadeta in kakšen pravni interes ima za predmetno pritožbo. Interes pritožnika mora biti namreč praven in konkreten, korist, ki jo pričakuje od sodišča, pa se mora odražati v določeni sferi njegovih pravic. Drugače povedano: pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa za pritožbo mora pritožnik izkazati, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Kaj takega pa zgolj iz dejstva, da je pritožnik delničar subjekta vpisa, ne izhaja.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost ravnanja oškodovanca – merilo skrbnega človeka – skrben človek – vmesna sodba
Namen izdaje vmesne sodbe po določilu 315. člena ZPP je, da sodišče v zapleteni zadevi, ko je stvar glede na podlago zrela za odločitev, o njej odloči s posebno sodbo, da ne bi po nepotrebnem nastajali dodatni stroški z dolgotrajnim dokaznim postopkom glede ugotavljanja višine škode, v primeru, če bi se izkazalo, da zahtevek že po temelju ni utemeljen. Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen po temelju in po višini, stvar pa ni zrela za končno odločitev. Če sodišče oceni, da temelj tožbenega zahtevka ni podan, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
Objektivno odgovorna oseba se lahko razbremeni svoje odgovornosti po 2. odstavku 153. člena OZ zgolj, če hkrati izkaže izpolnjenost vseh predpostavk po tej določbi, torej, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, da je bilo dejanje nepričakovano ter da se njegovi posledici ni dalo izogniti. Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se škodnim posledicam ni mogla izogniti, temveč mora dokazati tudi, da je bilo dejanje nepričakovano. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka.