ZP-1 člen 67, 67/1, 150, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 249, 249/1.
predmet izvedenskega dela – nedovoljen dokaz – dovoljen dokaz – pravica do pritožbe
Izvedenec je v izvedenskem mnenju prekoračil svoja pooblastila, ker je navajal, da vožnja obdolženega motorista ni bila skladna s 3. točko 40. člena ZVCP-1, kar je stvar dokaznega postopka in zaključkov sodišča.
V tistem delu, ko je policist izpovedal, kaj sta izjavila oba udeleženca na kraju prometne nesreče, gre za nedovoljen dokaz (v smislu kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin), vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev glede obdolžencu očitanega prekrška oprlo predvsem na izpoved priče in drugoobdolženke, le navrglo je, da je taki izjavi potrdil tudi zaslišani policist. Izpodbijana sodba temelji torej na dovoljenih dokazih (že citiranih izpovedbah, izvedenskem mnenju, fotografijah, skici ter poškodbenih listih).
Ker obramba obdolženca nima pravice vtikanja v tisti del sodbe, ki zadeva drugoobdolženca, so neupoštevne pritožbene navedbe, ki zadevajo ravnanje druge udeleženke v prometu. Tudi če bi bila drugoudeleženka spoznana za odgovorno storitve prekrška, pa njeno ravnanje še ne bi pomenilo, da je prekršek obdolženca dovoljen in da je s tem prekinjena vzročna zveza med njegovim prekrškom in prometno nesrečo.
stvarna pristojnost – pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka – vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču – nevednost ali očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev. Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - nacionalizacija - potek priposestvovalne dobe - družbeno premoženje - lastnina agrarne skupnosti
Z Zakonom o agrarnih skupnostih je prenehala lastninska pravica agrarne skupnosti po samem zakonu. Vpis, da gre poslej za splošno ljudsko premoženje, je bil le deklaratoren. Ker do takrat predpisana priposestvovalna doba še ni potekla, se je priposestvovanje z nacionalizacijo služečega zemljišča prekinilo. Priposestvovalna doba bi lahko znova začela teči šele v letu 1988, ko je isto zemljišče z nakupom pridobila toženka. Tudi v tem primeru pa do leta 2007 ni poteklo 20 let, kolikor je bilo po 1. odstavku 54. člena ZTLR in po 2. odstavku 217. člena SPZ potrebno za priposestvovanje služnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pomeni bistvene kršitve ZDR, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
Mehanični bik, namenjen igri rodeo, katere cilj je, da igralca v končni fazi vrže s sebe, oziroma da se igra zaključi s padcem na zaščitno blazino ob napravi, ni nevarna stvar.
Nevarna stvar je lahko samo tista, ki s svojimi negativnimi vplivi presega običajne meje družbene tolerance in zato samo po sebi ali zaradi svojih drugih lastnosti lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Pretehtati je potrebno na eni strani, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in da te kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti, nato pa še, ali je pri normalnem teku dogodkov mogoče pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
Ker je bila tožba v delu, ki se nanaša na umik sporne objave, fotografij in odgovorov, pravnomočno zavržena, je odpadel osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje te terjatve. Če ni terjatve, namreč tudi njeno zavarovanje ni mogoče.
Pojma primernega stanovanja ni mogoče ožiti tako, da bi se primernost stanovanja presojalo brez upoštevanja okoliščine, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja.
Stvar najemodajalca je, ali bo zahteval spremembo najemnine ali bo odpovedal neprofitno najemno razmerje, če se razmere spremenijo.
Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059113
OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1.
pogodba o odvetniškem zastopanju – odškodninska odgovornost odvetnika – opustitev vložitve pravnega sredstva – možnosti za uspeh
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (npr. vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
vodstvo glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov – nevezanost na predlog stranke – nedovoljena pritožba
Stranka lahko predlaga združitev ali ločitev pravd, vendar sodišče na to ni vezano. Gre za sklepa procesnega vodstva, zoper katera ni posebne pritožbe.
pooblastilo za vložitev tožbe – predložitev pooblastila
Če pravdno dejanje (vložitev izvršilnega predloga na podlagi VL), ki ga je za stranko opravil pooblaščenec brez pooblastila, odobri stranka po novem pooblaščencu, ni podlage za zavrženje tožbe.
sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
Za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor), ki ga sodišče povzame sklep o dedovanju, šteje zgolj sporazum, ki je zapisan in podpisan pred sodiščem.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
ODZ paragraf 431, 1463, 1500. Zakon o stavbni pravici paragraf 5, 5/1. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5, 33. SPZ člen 29, 43, 43/2, 44, 49, 256, 275, 275/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tožnikove trditve, da je njegov pravni prednik pridobil stavbno pravico na podlagi odločbe, so v pojmovnem neskladju s trditvami o pridobljeni lastninski pravici na podlagi gradnje na tujem svetu. Tako zatrjevana podlaga tožbenih zahtevkov nadalje izključuje tudi dobrovernost (graditeljev), da naj bi pridobil(i) lastninsko pravico na zgradbah in zemljiščih. Enako velja tudi glede zatrjevanega priposestvovanja lastninske pravice na spornih nepremičninah, katerega konstitutivni element je bila ves čas dobra vera pridobiteljev. Ali še drugače povedano: tožnik in njegovi pravni predniki niso bili nikoli vpisani v zemljiški knjigi niti kot lastniki zgradb niti kot lastniki zemljišč, torej so se zavedali ali bi se vsaj morali zavedati, da gradijo na tujih zemljiščih oziroma uporabljajo tuje nepremičnine.
Tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso pridobili stavbne pravice, upoštevaje določbo 1. odstavka 5. paragrafa Zakona o stavbni pravici (z dne 1.5.1912), ki je za pridobitev stavbne pravice terjal vpis v zemljiško knjigo. Te tudi niso pridobili na podlagi priposestvovanja, saj se stavbna pravica ni mogla priposestvovati.