izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81. ZPP člen 254. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2.
upravni postopek - invalidnost - dejansko stanje - sodni izvedenec - zdravstveno stanje
Ker se v sodnem postopku delazmožnost ugotavlja na podlagi zdravstvenega stanja, ki se nanaša na čas upravnega postopka, so izvidi osebnega pregleda, opravljenega po zaključku upravnega postopka, lahko le stvar novega postopka pri tožencu
Drug sodni izvedenec se postavi v primeru, če so pomanjkljivosti ter podan dvom v pravilnost pridobljenega izvedenskega mnenja, teh pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca.
Dejstvo, da je bila tožnica poklicana v pisarno nadrejenih delavcev, v kateri so ji v razgovori predočili, da bodo v zvezi z nedopustnim vnovčenjem bonusov poklicali policijo in "sprožili ustrezne postopke", ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi katere bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala, nedopustna.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - odlog plačila - dokazanost trditev
Ker se s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naloži plačilo zneska, navedenega v verodostojni listini (3. odst. 44. čl. ZIZ), bi dolžnikove trditve v ugovoru o tem, da je z upnikom dosegel odlog plačila svojega dolga, sicer lahko predstavljale pravno relevantno dejstvo iz 2. odst. 61. čl. ZIZ.
ZPIZ-1 člen 60, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni točka 44.
poklicna bolezen - invalidnost - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje poklicne bolezni kot vzroka invalidnosti, saj je zavarovanec delal na delovnem mestu, na katerem je bil izpostavljen škodljivim agensom in gre pri njem za poklicno kožno bolezen, ki so jo povzročili znanstveno dokazani alergeni, strupene in dražilne snovi, kot sta cink in kositer, ki je kot poklicna bolezen opredeljena v Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni. Izpostavljenost obremenitvam se ugotavlja z delovno anamnezo in oceno tveganja, obremenitev in škodljivosti, ki naj bi bolezen povzročile.
obnova postopka – razlog za obnovo – ustavna odločba
Ker ustavna odločba, izdana v drugem individualnem delovnem sporu, ni zakonit razlog za obnovo postopka, se predlog za obnovo postopka, ki je podan iz tega razloga, zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, le zato ker jo je tožena stranka kot delodajalec prevzemnik podala pred potekom enega leta od spremembe delodajalca, ker ZDR v 73. členu ne določa, da v tem roku delavcu, ki je bil prevzet, ne bi bilo dopustno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - upokojitev - invalidska pokojnina
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi njegove invalidske upokojitve. Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi takšnega prenehanja delovnega razmerja je začel teči šele, ko je tožnik izvedel za kršitev pravic, to pa je bilo takrat, ko je na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvedel, da je odločba o upokojitvi ponarejena, tako da ne more predstavljati podlage za izplačilo invalidske pokojnine.
: ZZZPB člen 4 b, 4 b/2, 70, 70/1, 70/1-4, 70/1-11. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 3.
evidenca brezposelnih oseb – izbris iz evidence brezposelnih oseb – odklonitev zaposlitve
Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.
vpis spremembe družbenika – kršitev predkupne pravice – izpodbojnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - prekinitev postopka
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061883
ZOR člen 99, 99/2, 227. ZPP člen 7, 212.
pravno odločilna dejstva – pogodbena kazen – skupen namen pogodbenih strank – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zamudne obresti
Obveznost tožene stranke ima naravo nedenarne obveznosti. Zamudne obresti, ki jih vtožuje tožeča stranka, pa so kot civilna sankcija predpisane zgolj za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti.
ZSReg člen 19, 36, 36/1, 39, 39/1. ZPP člen 343, 343/3. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - pravni interes delničarja za pritožbo - sklep o vpisu sodbe o ugotovitvi ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta
Pritožnik ne pojasni, katera njegova pravica je z izpodbijanim sklepom prizadeta in kakšen pravni interes ima za predmetno pritožbo. Interes pritožnika mora biti namreč praven in konkreten, korist, ki jo pričakuje od sodišča, pa se mora odražati v določeni sferi njegovih pravic. Drugače povedano: pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa za pritožbo mora pritožnik izkazati, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Kaj takega pa zgolj iz dejstva, da je pritožnik delničar subjekta vpisa, ne izhaja.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost ravnanja oškodovanca – merilo skrbnega človeka – skrben človek – vmesna sodba
Namen izdaje vmesne sodbe po določilu 315. člena ZPP je, da sodišče v zapleteni zadevi, ko je stvar glede na podlago zrela za odločitev, o njej odloči s posebno sodbo, da ne bi po nepotrebnem nastajali dodatni stroški z dolgotrajnim dokaznim postopkom glede ugotavljanja višine škode, v primeru, če bi se izkazalo, da zahtevek že po temelju ni utemeljen. Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen po temelju in po višini, stvar pa ni zrela za končno odločitev. Če sodišče oceni, da temelj tožbenega zahtevka ni podan, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
Objektivno odgovorna oseba se lahko razbremeni svoje odgovornosti po 2. odstavku 153. člena OZ zgolj, če hkrati izkaže izpolnjenost vseh predpostavk po tej določbi, torej, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, da je bilo dejanje nepričakovano ter da se njegovi posledici ni dalo izogniti. Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se škodnim posledicam ni mogla izogniti, temveč mora dokazati tudi, da je bilo dejanje nepričakovano. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje zdravja - obrazložitev sklepa - konkretizacija utemeljenih razlogov
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Da so okoliščine, ki morajo biti po določbi 39. čl. ZDZdr ugotovljene, verjetno podane, pri tako drastičnem posegu v temeljne človekove pravice, kot je zadržanje na zdravljenju brez privoljenja zdravljenega, ne zadošča.
Zgolj iz mnenja izvedenca, da si je [zadržana oseba] z opustitvijo zdravljenja poslabšal svoje duševno stanje, še ne izhaja zaključek, da je podan pogoj po 1. alineji 39. čl. ZDZdr, češ da oseba „huje ogroža svoje zdravje“. Takšno mnenje je preveč abstraktno, gre zgolj za zaključek izvedenca, ki ga mora (še(le)) strokovno podpreti, dopolniti oziroma razložiti do te mere, da bo razumljiv povprečno razumnemu človeku, ki ni strokovnjak.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0060028
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 2a, 15.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje za škodo povzročeno tretjim osebam – nesreča – obseg odgovornosti – lastnik vozila – uporabnik vozila – škoda povzročena z uporabo vozila
Lastnik vozila in zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano, odgovarjata le za škodo tretjim, ki nastane z uporabo vozila. Zato toženi stranki nista odgovorni tožniku za škodo, ki sta jo povzročila voznik in uporabnik toženkinega vozila s tem, da sta z brcami in pestmi poškodovala tožnikovo vozilo.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke – mnenje izvedenca psihologa - pravna zmota
Pritožnik ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, potrebno ugotoviti ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog.