motenje posesti – zadnja mirna posest – dovoljena samopomoč
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati, da je bila nevarnost neposredna, da je bila samopomoč takojšna in da je ustrezala okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost.
Ker tožeča stranka ni izkazala zadnje mirne posesti, ne more biti upravičena do varstva pred motenjem.
nujna pot - ustanovitev nujne poti – zemljišče v solastnini - solastno služeče zemljišče – solastnik kot predlagatelj
Nujna pot predstavlja obliko stvarne služnosti z odločbo sodišča. Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari, zato lastnik zemljišča, ki bi se mu olajšal dostop do drugega zemljišča, ne potrebuje služnosti, če je sam solastnik tega drugega zemljišča. Ustanovitev nujne poti na solastnem služečem zemljišču tako ni mogoča.
ZPP člen 137, 137/1, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/2, 339/2–8.
vročanje pooblaščencu – vabljenje pooblaščenca - brezplačna pravna pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje –. opravičljiva zamuda pravnega dejanja – povečanje zahtevka – objektivna sprememba tožbe – preložitev naroka
Če ima oseba pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Toženka bi bila pooblaščenko načeloma res dolžna sama obvestiti o že razpisanem naroku, vendar le, če bi si jo izbrala sama. Ne velja pa to v primeru, ko ji je bila dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči, še posebej, če ji odločba o BPP do naroka ni bila vročena (in tako niti ne ve, katera oseba jo bo zastopala). Sodišče bi zato moralo na narok vabiti tudi pooblaščenko; ker tega ni storilo, toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0058457
URS člen 25, 26. ZOR člen 18, 18/2. ZPP člen 13, 13/1. ZUP člen 263, 263/1, 263/2, 269, 269/1. ZSZve člen 2, 7, 32.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - razveljavitev po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - napačna odločitev državnega organa - napačna odločitev upravnega organa - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - nezakonitost odvzema radijskih dovoljenj - pravnomočna upravna odločba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno upravno odločbo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - poseg v dokončno upravno razmerje - protipravnost ravnanja upravnega organa - pravila skrbnosti in stroke - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti
Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano. To pravno naziranje tožeče stranke pa ne zdrži pravne presoje. Protipravnost ravnanja upravnega organa je ena od predpostavk splošnega civilnega delikta. Že zato vprašanje protipravnosti ni predhodno vprašanje v odškodninskem sporu in zanj v tem sporu ne velja načelo vezanosti sodišča na pravnomočno sodno odločbo v smislu 1. odstavka 13. člena ZPP.
Sam obstoj napak v postopku, pri presoji dokazov in uporabi materialnega prava, še ne zadostuje za ugotovitev protipravnosti. Vendar pa to velja le pod pogojem, da jih je moč sanirati v postopku s pravnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici z odločitvijo v upravnem sporu, da se sporne odločbe odpravijo, sanirane. To stališče pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. S sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 148/98, z dne 18. 11. 1998 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 986/96, z dne 10. 9. 1998 so bile odpravljene le pravne posledice spornih odločb – razveljavitve po nadzorstveni pravici. S tem so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici le sankcionirane, ne pa nujno tudi sanirane. Sankcioniranje napak pa v okoliščinah konkretnega primera ne izključuje odgovornosti za škodo, če ta izvira iz neposrednih učinkov nezakonite odločbe.
Ministrstvo za promet in zveze je s tem, ko je v postopku po nadzorstveni pravici razveljavilo radijska dovoljenja tožeče stranke, poseglo v dokončno urejeno upravno razmerje, na katero se je tožeča stranka upravičeno zanesla. Poseg v dokončno upravno razmerje v postopku po nadzorstveni pravici je v skladu z določbami ZUP sicer dopusten, vendar le, če je bil postopek izveden tako, kot ga predpisuje zakon, in če so bili izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Izhodišče za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je zato iskati v pravilih stroke, to je v pravilih za opravljanje službe oziroma dejavnosti državnega organa, ki določajo tako naravo dela kot tudi potrebno skrbnost, ki se zahteva od državnega organa.
Razveljavitev po nadzorstveni pravici je dopustna le v primeru očitne kršitve materialnega zakona. O očitni kršitvi materialnega zakona pa je mogoče govoriti le, če je zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti le v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom oziroma če je organ na pravno razmerje uporabil napačen zakon.
MPZ je v postopku odločanja po nadzorstveni pravici grobo kršilo tako postopkovna, kot tudi materialnopravna pravila, kar je oboje imelo za posledico vsebinsko napačno odločitev, da se razveljavijo dokončna radijska dovoljenja. MPZ pri odločanju po nadzorstveni pravici zato ni ravnalo v skladu s pravili stroke in zato tudi ne s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, celo več: po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožeča stranka utemeljeno očita toženi stranki ravnanje, ki kaže na arbitrarnost in samovoljo pri izvrševanju oblasti. Ker torej MPZ ni ravnalo tako, kot je dopustno, je njegovo ravnanje protipravno.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – prepozna pritožba - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
Pooblastilo je listina, ki dokazuje obstoj procesnih predpostavk, in ne vloga, ki se v primeru, da je nepopolna in da jo je vložil odvetnik, zavrže brez poziva na dopolnitev ali popravo. Če sodišče ugotovi, da pooblastilo ni ustrezno, je njegova, v okviru izvrševanja procesnega vodstva, vsebovana naloga, da stranko pozove, da pooblastilo dopolni ali popravi.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 208.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – presoja aktivnosti družbenika
V fazi odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe brez likvidacije se še ne uporablja 442. člen ZFPPIPP v tem smislu, da bi sodišče že na podlagi vloženega predloga za nadaljevanje izvršbe vsebinsko presojalo, ali je podana odgovornost družbenika za neplačane obveznosti družbe, torej ali je nadaljevanje izvršbe predlagano zoper aktivnega družbenika. Z listino iz 3. odstavka 24. člena ZIZ mora biti dokazano le, da je bila oseba, zoper katero je predlagano nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa družbe v sodnem registru vpisana kot njen družbenik.
Opustitve niso znak nedopustnega ravnanja le, če pomenijo kršitev zapovedi ravnati na določen način, ki je določen s predpisom oziroma pogodbo, a tudi skrbnost dobrega strokovnjaka (profesionalna skrbnost hotelirja oz. njegovih varnostnikov, portirjev ali receptorjev hotela) sama po sebi v konkretnem primeru ne seže tako daleč, da bi morala tožena stranka pričakovati oz. računati s tem, da bo nekdo ali množica ljudi poškodovala avtomobil parkiran na parkirnem mestu, zavarovanem s stebrički in verižico, ki običajno prav nasprotno – vzbujajo pri ljudeh ponotranjeno zapoved oziroma psihološko oviro (signal), da je ne le prostor temveč tudi avtomobil varovan in da se mu ne sme nihče približati na takšno razdaljo, da bi ga lahko poškodoval.
Ker je tožnik kljub opozorilom tožene stranke vztrajal pri tem, da avto pusti parkiran na cesti pred hotelom, čeprav je imel možnost parkiranja v varovani garaži, je s tem v celoti nase prevzel tveganje oziroma odgovornost za morebitno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059172
OZ člen 168, 168/2, 179,182, 288. ZPP člen 216.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – plačana odškodnina - valorizacija že plačane odškodnine – izguba na dohodku
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe, kar zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo, saj je le tako mogoče ugotoviti, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja.
najemna pogodba - razmerje med najemnikom in najemodajalcem – obveznosti najemnika - zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok
Za terjatev, ki jo ima lastnik proti najemniku na podlagi najemne pogodbe, ne velja enoletni zastaralni rok po 355. členu OZ, četudi gre za plačilo terjatve dobavitelja.
V primeru da je društvo razpuščeno in je bila odločba kasneje razveljavljena pomeni, da je bilo društvo ponovno vzpostavljeno tudi na področju premoženjskega stanja.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je kršil obveznost iz delovnega razmerja, ko je podal lažno izjavo, na podlagi katere je dobil povrnjene stroške prevoza na delo in z dela v višini kilometrine za daljšo relacijo, čeprav se je v resnici na delo večinoma vozil z naslova v istem kraju, kot je delal. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061840
ZPP člen 227, 227/1, 227/4, 227/5. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 263, 263/1, 387, 436, 436/1, 436/2, 447. ZGD – 1 člen 418, 418/1, 515, 515/6. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5, 496-1. ZOR 74, 74/1, 74/3. OZ člen 190.
predložitev listine – edicijski postopek - edicijska dolžnost – edicijski zahtevek - odškodninska odgovornost poslovodje - družba z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - izstop družbenika – dogovor o pogojih izstopa – pobot – nasprotna tožba
Temeljna predpostavka edicijske dolžnosti je, da je listina, na katero se sklicuje stranka, pri nasprotni stranki. Dokazno breme v zvezi s tem nosi stranka, ki uveljavlja edicijski zahtevek. Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, da predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. Te dokaze mora predlagati stranka, ki zahteva edicijo.
Tožnika kot pravna naslednika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije sta aktivno legitimirana za uveljavljanje vseh terjatev družbe, med drugim tudi odškodninskega zahtevka zoper poslovodjo po določbah ZGD.
Določbe o izstopu niso izključno kogentne narave. Navedeno velja le za nekatere od njih (npr. glede posledic izstopa; glede sodnega izstopa). Družbeniki se tako lahko dogovorijo o pogojih izstopa in med drugim učinek izjave o izstopu lahko vežejo na izpolnitev določenega pogoja. Da takšen dogovor ne bi bil mogoč, iz določb ZGD ne izhaja.
V slovenski sodni praksi in teoriji sicer prevladuje stališče, da za pobot terjatve iz tožbe in nasprotne tožbe ni opore v zakonu, vendar pa pritožbeno sodišče v danem primeru ne vidi razlogov, da takšnega postopanja prvostopnega sodišča ne bi dopustilo, saj tožena stranka ne trdi, da je zaradi tega prišla v slabši položaj.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.