konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – nadomestilo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravice do reintegracije in reparacije ne pomeni, da po prenehanju delovnega razmerja ni nastopil primer možnega konkuriranja delavca in s tem obveznost delodajalca, da zaradi spoštovanja zaveze iz pogodbe o zaposlitvi delavcu izplača pripadajoče nadomestilo oziroma odškodnino. To pomeni, da je tožena stranka, kljub temu da je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dolžna tožniku plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.
SPZ člen 65. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2, 167, 171, 171/1, 171/3.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - solastnina – izvršba na nepremičnine - idealni delež solastnika – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pristop k izvršbi
Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.
Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka, ki po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s pozivom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
ZVGLD člen 68, 71. ZOR člen 154. ZJC člen 90. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 7.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - divjad na cesti - motorno kolo - pogost prehod živali - prometni znak - lovska družina
Vse tri tožene stranke (Direkcija RS za ceste, zavarovalnica in lovska družina) so dokazale, da je škoda nastala brez njihove krivde, saj so storile vse kar se od njih zahteva v skladu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka in izvedle postopek za ugotavljanje, ali je na spornem delu ceste reden oz. pogost prehod živali, zaradi katerega bi obstajala dolžnost postavitve prometnega znaka, kar pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
ZZK-1 člen 132, 132/4, 146, 146/1 - 4, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice – predložitev listin – veriga pogodb - večkratni zaporedni prenos pravice – pravno nasledstvo – splošno znano dejstvo – dokazno breme – udeleženci postopka
Breme dokazovanja večkratnih prenosov z ustreznimi za vpis sposobnimi (tabularnimi) listinami je bilo v celoti na predlagatelju. Njegovo smiselno sklicevanje na splošno znana dejstva o pravnem nasledstvu dveh le navidezno različnih pravnih oseb in na analogijo z drugimi podobnimi in že izvedenimi vpisi v istem naselju je zmotno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066009
ZP-1 člen 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 137, 137/2, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 214, 215. ZPPPD člen 33, 33/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nekonkretizirane navedbe v odredbi za hišno preiskavi - hišna preiskava – nedovoljen dokaz – odvzem predmetov
Navedbe v odredbi za hišno preiskavo, da so policisti „z zbiranjem obvestil ter z lastnimi zaznanji večkrat opazovali izmenjavo neznanih predmetov med obdolžencem in drugimi osebami, pri čemer so opazili znane uživalce mamil“ niso konkretizirane in dokumentirane tako, da bi bil sodišču omogočen preizkus utemeljenih razlogov za sum. Hišna preiskava je bila tako odrejena v nasprotju s 1. odstavkom 214. člena ZKP. Dokazi, pridobljeni na podlagi tako izvedene hišne preiskave, pa so nedovoljeni.
Čeprav je obdolženec sam izročil predmet (na poziv po 3. odstavku 215. člena ZKP), gre lahko za zaseg kot del začete hišne preiskave.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljiv izrek izpodbijanega sklepa, saj ne iz izreka ne iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kdaj je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A in s tem za zaključek sodišča, da je prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih 7 kazenskih točk, storil kot voznik začetnik.
ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek uveljavitve oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
Upoštevaje, da je bila tožnica zaradi izgube zaposlitve zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prikrajšana za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi ji v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi zaprtja gostinskega lokala, v katerem je delala) pripadala odpravnina in odmena za odpovedni rok, da je priučena natakarica, tako da bo teže dobila novo zaposlitev, čeprav je še mlada delavka, da je sedaj stanje gospodarske recesije, pa tudi da je bila tožena stranka v poravnalnem predlogu tožnico pripravljena sprejeti nazaj na delo do zaprtja gostinskega lokala, je primerna odškodnina ob sodni razvezi 6.000,00 EUR.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – denarna kazen – pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka
Institut kaznovanja oseb, ki v vlogah žalijo sodišče, ne varuje neposredno časti in dobrega imena konkretnega sodnika, pač pa je ugled sodstva in avtoriteta sodne oblasti tista dobrina, ki se varuje s 109. členom ZPP. Sodišče, ki se odloča za uporabo 109. člena ZPP mora skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in morda ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Samo navajanje napak sodišča še ni žaljivo, če ostane v mejah dostojnosti.
Stranka oziroma njen pooblaščenec ima pravico do tega, da si ustvari mnenje o (ne)pristranskosti sodnika. Pravico imata tudi, da izrazita morebitne dvome v sodnikovo pristranskost, pri čemer mora biti ta dvom argumentiran in izražen na nežaljiv način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057073
OZ člen 179, 182, 299. ZPP člen 253, 253/1.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – poškodba pri smučanju – način smučanja – višina denarne odškodnine – dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je prišlo do trka med pravdnima strankama (tožnika kot smučarja in toženca kot deskarja), je jasno, da toženec ni izbral pravilne smeri vožnje, njegovo prehitevanje pa je bilo nepravilno (sicer do trka ne bi prišlo). Vsak smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno zaustavi, svojo hitrost in način, vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim pogojem in gostoti prometa na smučišču. Ker je prišlo do trka (kot rečeno je toženec trčil v tožnika), je prav tako jasno, da toženec ni vozil s takšno hitrostjo, da bi se lahko pravočasno zaustavil, vozil je torej prehitro.
Ker je bilo izvedensko mnenje dovolj popolno, v njem pa tudi ni bilo nasprotij ali nejasnosti in je bilo mogoče (tudi) na njegovi podlagi razsoditi, sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, ni storilo kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
javni uslužbenec – preizkus ocene – komisija za preizkus ocene – dokončni sklep – sodno varstvo
Tožba, vložena po prejemu sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katero je bil potrjen sklep o zavrženju zahteve za varstvo pravic v zvezi s sklepom komisije za preizkus ocene, je prepozna, ker bi morala tožnica – glede na to, da je bil sklep komisije za preizkus ocene dokončen – sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od tedaj, ko je sklep komisije za preizkus ocene prejela.
V izreku sodbe ni treba navajati imen strank in drugih splošnih podatkov (prebivališče oziroma sedež stranke), ampak zadostuje opredelitev tožeča in tožena stranka, ker sta stranki že označeni v uvodu sodbe. Zato, ker sodišče imen in drugih splošnih podatkov strank ni navedlo v izreku, tudi ni utemeljen niti predlog za popravo sodbe niti predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
OZ člen 82, 82/2, 108, 108/2, 110, 111, 111/2, 111/5, 637, 637/3, 639, 639/3.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenih strank – razveza pogodbe zaradi napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka – neodpravljiva napaka
Za potrditev trditvam tožeče stranke je našlo sodišče prve stopnje oporo v utemeljenem pričakovanju tožeče stranke, da bo tožena stranka glede na deklariranje uskladitve programa s slovenskimi računovodskimi standardi in glede na program, ki bo omogočal enkraten vnos, tak program tudi izdelala. To pričakovanje je v skladu z načelom skrbnosti toženca kot dobrega strokovnjaka v njegovi poklicni dejavnosti, ki jo je zagotavljal v dani ponudbi. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka zlorabila svoje pravice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala, da so bile zahteve tožeče stranke med izvrševanjem pogodbe take, da so toženi stranki oteževale izpolnitev prevzete obveznosti iz pogodbe, niti da je ravnala z izključnim in očitnim namenom škodovati toženi stranki.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – ugovor tretjega
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.