• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>
  • 41.
    VSRS Sklep II DoR 328/2024
    19.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00084846
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    izbris hipoteke - izbrisna pobotnica - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila - obličnost dogovora - pomanjkljiva dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 42.
    VSRS Sklep X DoR 195/2024-5
    19.3.2025
    DAVKI
    VS00083867
    ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2.
    predlog za dopustitev revizije - dohodnina - dobiček iz kapitala - prodaja nepremičnine - oprostitev plačila dohodnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali situacija, ko je posameznik edini lastnik dvostanovanjske hiše, ta pa je po nakupu etažirana, izključuje uporabo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 o oprostitvi dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, saj je treba zaradi etažiranja šteti, da gre z vidika davčnega prava za dve ločeni nepremičnini?
  • 43.
    VSRS Sklep X DoR 127/2024-5
    19.3.2025
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00083865
    ZUP člen 13, 13/1, 129, 129/1, 129/1-2, 240, 246
    predlog za dopustitev revizije - upravni postopek - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije

    Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je obstoj pravnega interesa procesna predpostavka za pritožbo po ZUP, čeprav tega zakon izrecno ne predpisuje, hkrati pa izrecno zahteva, da lahko pritožbo izključi zgolj zakon (prvi odstavek 13. člena ZUP), in posledično, ali sme upravni organ brez izrecne zakonske podlage, ampak na podlagi (smiselne) uporabe 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči pritožbo zaradi odsotnosti pravnega interesa, čeprav procesne predpostavke za pritožbo ZUP ureja v 240. in 246. členu, med njimi pa ni pravnega interesa?"

  • 44.
    VSRS Sklep II DoR 452/2024
    19.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00084849
    ZPP člen 108, 108/6, 336, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - pravni pouk - opozorilo stranki - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Kakšen pomen ima pravni pouk na uporabo določbe 108. in 336. člena Zakona o pravdnem postopku v primerih, ko pritožba ni vložena v zadostnem številu izvodov?
  • 45.
    VSRS Sklep X DoR 38/2024-12
    19.3.2025
    DAVKI
    VS00083870
    ZDDV-1 člen 23, 48, 76. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 42, 141, 197
    predlog za dopustitev revizije - tristranski posli - dobavitelj - pravo EU - ugoditev predlogu za dopustitev revizije

    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali se lahko v verigi tristranskih poslov dobavitelj (drugi v verigi) blaga, ki je bilo z enim prevozom dobavljeno (tj. dano na razpolago oziroma v last) kupčevemu kupcu (in ne tretjemu v verigi), lahko sklicuje na administrativno poenostavitev za tristranske posle iz četrtega odstavka 23. člena ter 48. in 76. člena ZDDV-1 oziroma iz 42., 141. in 197. člena Direktive o DDV?

  • 46.
    VSRS Sklep X DoR 185/2024-6
    19.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00083875
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
    predlog za dopustitev revizije - relevantnost postavljenega vprašanja - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Stališče, ki ga predlagatelj izpostavlja v okviru prvega predlaganega vprašanja, ni relevantno glede na vsebino obravnavane zadeve, saj ni res, da bi se Upravno sodišče postavilo na stališče, da bi lahko predlagatelj porabo goriva za zatrjevani namen dokazoval le z ročnimi, sprotno vodenimi evidencami.

    V zvezi z drugim vprašanjem v obravnavanih okoliščinah ne gre za vprašanje razlage prava, kot to poskuša prikazati predlagatelj, temveč v samem bistvu (glede na obrazložitev predloga) očitno za golo nestrinjanje z dejanskim zaključkom Upravnega sodišča, da predlagatelj ni uspel izkazati namena porabe goriva.
  • 47.
    VSRS Sklep X DoR 2/2025-5
    19.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00084079
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.
    obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
  • 48.
    VSRS Sklep I Up 24/2025
    19.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00083874
    ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - rok za predajo prosilca
    Po drugem odstavku 29. člena Uredbe Dublin III je v primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.
  • 49.
    VSRS Sodba I Up 41/2025
    18.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084083
    ZMZ-1 člen 24.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - resna škoda - revščina
    Pritožnikova revščina ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode iz 24. člena ZMZ-1 (njihovih namernih, pritožniku namenjenih dejanj ali opustitev, torej v pomenu individualne grožnje), zato ne izkazuje upravičenja do statusa mednarodne zaščite. Gre za ustaljeno razlago Vrhovnega sodišča, ki poudarja, da resna škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
  • 50.
    VSRS Sklep I Up 44/2025
    17.3.2025
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00084074
    ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
    Sprejeto je stališče Vrhovnega sodišča, da samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 51.
    VSRS Sklep I Up 299/2024
    17.3.2025
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00084082
    ZUS-1 člen 2, 2/1. EZ-1 člen 473.
    razlastitveni postopek - sklep o uvedbi postopka - prepoved razpolaganja z nepremičninami - poseg v pravni položaj - sodno varstvo - upravni akt
    Sklep o uvedbi postopka na podlagi 473. člena EZ-1 pomeni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z zakonom predpisane posledice njegove izdaje namreč obsegajo prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je ena bistvenih upravičenj lastninske pravice. S tem očitno posegajo v pravni položaj lastnika nepremičnine, za katero je uveden postopek začasne omejitve lastninske pravice, in sicer prav v njegov lastninskopravni položaj.

    Zaradi učinkov izdaje takega sklepa mora imeti lastnik nepremičnine, na katero se nanaša sklep o uvedbi razlastitvenega postopka oziroma postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, možnost sodnega varstva za izpodbijanje zakonitosti izdaje tega sklepa.
  • 52.
    VSRS Sklep II Kp 1950/2024
    17.3.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00084248
    ZKP člen 192, 192/1. ZSKZDČEU-1 člen 120, 120/1.
    pripor - neogibna potrebnost pripora za potek postopka - nadzorni ukrepi - milejši ukrep - prebivališče v drugi državi članici
    Pri uspešni izvedbi kazenskega postopka šteje tudi njegova hitrost, ki je pri predlagani nadomestitvi pripora z obdolženčevim javljanjem na policijski postaji ali s hišnim priporom, z izvršitvijo v drugi državi članici EU, neprimerno manjša od hitrosti postopka v Sloveniji. Še zlasti, ker je takšna izvršitev v navedenem 13. poglavju Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) odvisna od izpolnitve številnih pogojev, navajana možnost obdolženčevega prebivanja pri mami ali pri babici pa razdeljena celo na dve državi, ki lahko izvršitev kateregakoli od navedenih nadomestnih ukrepov tudi zavrneta.
  • 53.
    VSRS Sodba U 2/2025-10
    17.3.2025
    SODSTVO
    VS00084084
    ZSS člen 28, 28/1, 28/2. URS člen 14.
    sodniška služba - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - Sodni svet - prosti preudarek - kriteriji
    Vrhovno sodišče je v zvezi s kriteriji za napredovanje prvostopenjskega sodnika v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu že v sodbi U 3/2022 z dne 30. 8. 2022 (med drugim) izrecno poudarilo, da Sodni svet z 'ustreznim ovrednotenjem kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS, pomembnimi za posamezni tip napredovanja, upoštevaje pri tem merila iz drugega odstavka istega člena, soprispeva k izgrajevanju pričakovanih standardov opravljanja sodniške službe. Na ta način udejanja svoj del odgovornosti in skrbi za kakovost dela sodišč,' kar mu je zaupano z ZSSve. Ko zakon za odločanje o napredovanju določa, da ima Sodni svet prosti preudarek, mu s tem v okviru zakonsko očrtanega prostora presoje, upoštevaje načelo enakosti pred zakonom, omogoča, da v primeru izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev pretehta, ali je predlog za napredovanje utemeljen tako z vidika javnega interesa kot tudi z vidika upravičenega interesa posameznega sodnika za ustrezno poklicno napredovanje.

    Da se ta vrsta napredovanja v resnici razlikuje od hitrejšega napredovanja na položaj sodnika svétnika in hitrejšega napredovanja v plačnih razredih, je potrdilo Vrhovno sodišče prav v citirani sodbi. Sodnik pridobi naziv višjega, zahtevnejšega sodniškega mesta, mimo javnega razpisa, v okviru katerega bi za pridobitev takega naziva moral izkazati najboljši rezultat v primerjavi z drugimi kandidati, ne da bi se preizkusil s sojenjem v zahtevnejših zadevah. S citirano sodbo je presodilo, da v tem primeru strožji pristop ni niti nezakonit niti diskriminatoren, saj ne gre za kršitev enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), če se različni položaji obravnavajo različno.

    Vrhovno sodišče je že večkrat izpostavilo, da je Sodnemu svetu z namenom uresničevanja njegove vloge kot državnega organa sui generis in skladno z delom njegove odgovornosti za stanje v sodstvu treba priznati pristojnost, da odloči, kateri izmed kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije.

    Vrhovno sodišče je že v sodbi U 3/2022 z dne 30. 8. 2022 podrobno pojasnilo, da koristi vpogleda v celotno sodniško kariero pred odločitvijo o napredovanju v neposredno višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu iz razlogov pomena tovrstnega napredovanja pretehtajo morebitno poslabšanje položaja tistih sodnikov, ki ga lahko sproži tovrstni pregled.
  • 54.
    VSRS Sodba I Ips 60183/2022
    13.3.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00084706
    ZKP člen 18, 83, 148, 148/4, 420, 420/1. ZNPPol člen 51, 52.
    druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - sklep o izločitvi dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - policijska pooblastila - osebna zaznava - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - zaseg predmeta - dokaz testimonialne narave - materialni dokaz - odklonilno ločeno mnenje
    Temeljni namen privilegija zoper samoobtožbo, kot izvira iz četrte alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) je, da se državi preprečuje prisiliti posameznika, da postane del dokazov zoper samega sebe. Z njim se ohranjata obdolženčeva procesna subjektiviteta in njegovo človekovo dostojanstvo ter s tem pošten postopek. Ko obdolženca organi pregona o privilegiju zoper samoobtožbo poučijo, mu omogočijo, da je povsem pasiven. To pomeni, da obdolžencu ni treba izjaviti ničesar v zvezi s kaznivim dejanjem, ničesar s čimer bi se inkriminiral ali s čimer bi se lahko inkriminiral proti svoji volji. Gre za preprečevanje, da bi obdolženec izpovedal zoper samega sebe, bodisi zaradi prisile, bodisi zaradi neinformiranosti, misleč, da mora tako ravnati.

    V konkretni zadevi je ključno vprašanje, ali je bil v času ustavitve A. A. vozila in policijskega postopka sum na obdolženca že osredotočen. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali bi morala policija ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP, po kateri mora, preden začne od osumljenca zbirati obvestila, osumljencu dati pravni pouk. Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika vselej ostaja dejansko vprašanje vsakega konkretnega primera. To velja tako v (pred)kazenskem kot tudi prekrškovnem postopku. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je namreč odvisna od tega, ali je bil v trenutku poziva policistov, zoper C. C. za izročitev predmetov sum že osredotočen in prav presoja osredotočenosti suma je pomembna z vidika kršitve privilegija zoper samoobtožbo.
  • 55.
    VSRS Sodba I Ips 13202/2020
    13.3.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00084244
    KZ-1 člen 58, 58/1, 58/3, 58/4.
    pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - nevarna vožnja v cestnem prometu
    Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot glavno kazen izreklo denarno kazen, stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila pa je po vsebini izreklo v obliki pogojne obsodbe, ravnalo v nasprotju s pojmom in namenom pogojne obsodbe. Takšna odločitev vodi v položaj, ko se glavna kazen izvrši, stranska pa ne, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 58. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
  • 56.
    VSRS Sodba I Ips 4980/2011
    13.3.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00084696
    ZKP člen 421, 421/4, 421/5.
    zahteva za varstvo zakonitosti - učinkovanje in izvrševanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvršitev odločb ESČP - kršitev EKČP - načelo dispozitivnosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odprava kršitev - sprememba oziroma razveljavitev pravnomočne odločbe - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
    Zahteva je dovoljena le, če je s sodbo ESČP ugotovljena kršitev človekove pravice ali temeljne svobošče, ki jo zagotavlja EKČP s protokoli. V konkretnem primeru to pomeni, da so procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo lahko izpolnjene le glede ugotovljenih kršitev.

    Ugoditev izrednemu pravnemu sredstvu, ki je vloženo zaradi izvršitve sodbe ESČP, ni samodejna. Hkrati pa v obravnavani zadevi tudi ni mogoče prepoznati, da bi bila že ugotovitev kršitve in dosojeno pravično zadoščenje zadostna ukrepa za odpravo posledic ugotovljenih kršitev. ESČP je namreč pri svoji odločitvi o višini pravičnega zadoščenja upoštevalo prav možnost obsojenca zahtevati ponovno sojenje pred slovenskimi sodišči. Presoja, ali in kako odpraviti posledice ugotovljene kršitve, je jedro obravnave vložene zahteve za varstvo zakonitosti.

    Razveljavitev in vrnitev v ponovno sojenje, za kar se zavzema vložnik, je ena od takšnih možnosti (in pooblastil Vrhovnega sodišča). Ob tem pa je treba upoštevati, da sme Vrhovno sodišče ugotovljene kršitve človekovih pravic v nekaterih primerih sanirati tudi tako, da ponudi razloge o zatrjevanih kršitvah zakona ali (ustavno varovanih) kršitvah človekovih pravic.

    Navedbe, kot jih ponuja vložnik, praviloma ne dosegajo praga določnosti, ki se v okviru načela dispozitivnosti zahteva, da Vrhovno sodišče navedbe tudi vsebinsko preuči. Vendar pa bi bilo v primeru, kot je ta, vztrajanje pri ustaljenih merilih o trditvenem bremenu vložnikov nesmiselno. Upoštevajoč vložnikovo sklicevanje na ugotovljene kršitve EKČP bi bilo pretirano vztrajati pri zahtevi, da mora vložnik iste kršitve (s katerimi je že uspel v postopku pred ESČP) zatrjevati znova.

    Naloga Vrhovnega sodišča zato je, da v luči stališč ESČP celovito pretehta vse pravne argumente, tudi tiste, na katere se sodišča morda niso oprla, in v dobri veri preuči, ali je na mestu vzpostavitev stanja, kot je obstajalo pred kršitvijo. Slovenska sodišča pri tem zavezuje presoja ESČP - ne glede na to, ali je bila v konkretnih postopkih Republika Slovenija udeležena ali ne.
  • 57.
    VSRS Sklep II DoR 414/2024
    12.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00084048
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ-UPB1 člen 179.
    svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - javna oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 58.
    VSRS Sklep X DoR 129/2024-5
    12.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00084077
    ZPP člen 367b, 367b/6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
    predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da so predlagateljeva vprašanja vse prej kot natančna in konkretna, obravnavani predlog pa nima kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče predlagana vprašanja rešilo nezakonito. Upravno sodišče v izpodbijani sodbi namreč ni ugotovilo pravilnosti vročitve spornega dopisa, kar sicer predpostavljajo 1., 2., 3. 4. in 5. vprašanje, ampak je presodilo, da naj bi predlagatelj dejstva in dokaze v zvezi z ugovorom nepravilne vročitve dopisa navajal oziroma predlagal prepozno. Tega nosilnega razloga izpodbijane sodbe in z njim povezane (ne)pravilne uporabe tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 pa postavljena vprašanja kljub obsežnosti predloga neposredno ne naslavljajo.
  • 59.
    VSRS Sklep Cp 4/2025
    12.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00084678
    ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/1, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 108, 363, 363/2, 365-1, 365-2.
    prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - nepopolna zahteva - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev pritožbe - izločitev sodnika

    Zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.

    Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.

    1. 60.
      VSRS Sklep II DoR 1/2025
      12.3.2025
      CIVILNO PROCESNO PRAVO
      VS00084261
      ZPP člen 377, 367b, 367b/4, 367b/6.
      obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
      Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.
    • <<
    • <
    • 3
    • od 7
    • >
    • >>