določitev preživnine – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – prekluzija v družinskih sporih
Stranke lahko v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave - ne glede na določbo 286. člena ZPP, pa tudi v pritožbi - ne glede na določbo 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072503
ZPP člen 306, 306/1, 308, 309a. OZ člen 104, 104/1, 381, 381/1.
sodna poravnava – ponudba za poravnavo – listine v zvezi s poravnavo – rok plačila kot bistvena sestavina dogovora – procesne obresti – tek procesnih obresti
Na nemožnost preklica dogovora o načinu in višini plačila zahtevka bi se tožena stranka lahko sklicevala, če bi s tožečo stranko sklenila med postopkom pred pravdnim sodiščem poravnavo o spornem predmetu, ki pa ni bila sklenjena. Neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na korespondenco med pravdnima strankama, ki je potekala med pravdo, ker listin v zvezi s ponudbo za poravnavo ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2013, ima pravico od obračunanih zamudnih obresti zahtevati nadaljnje procesne obresti šele od tega dneva dalje.
solidarna odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – prikrivanje – kaznivo dejanje – absolutno zastaranje kazenskega pregona – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo drugega odstavka 186. člena OZ, da za škodo solidarno odgovarja tudi tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, je treba razumeti tudi v okviru opisanega ravnanja toženca, saj navedena zakonska določba omogoča, da se oškodovanca razbremeni dokaznega bremena, da bi moral za vsakega povzročitelja dokazovati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo, čeprav je bilo v postopku dokazano, da sta toženec in A. A. ravnala protipravno in sta odgovorna za škodo, podana pa je tudi vzročna zveza med njunima protipravnima dejanjema in nastalo škodo.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
delitev stvari v solastnini – način delitve – delitev v naravi – civilna delitev – stroški postopka
Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 17, 20. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 1/3, 1/3-e. ZIZ člen 13, 13/1, 13/2.
izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – sodelovanje v preživninskih zadevah – pogoji za izvršitev tuje sodne odločbe – sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 – listine za namene izvršitve
Za namene izvršitve evropske preživninske odločbe, za katero se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, je treba predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in izvleček iz sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge I.
Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
OZ člen 3, 6/2, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 83, 212, 214, 214/1, 243.
jamčevalni zahtevki – pogodbena garancija – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ločevati je treba med jamčevalnimi zahtevki po OZ in zahtevki iz pogodbene garancije za kakovost izvedenih del. Oba instituta sta sicer namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del, vendar je njuno uveljavljanje odvisno od različnih predpostavk. Za jamčevalne zahtevke je značilno ločevanje med očitnimi in skritimi napakami, pri čemer OZ določa roke za grajanje napak in nato še (prekluzivne) roke za sodno uveljavljanje. Ureditev OZ glede jamčevalnih zahtevkov pa ne posega v pogodbeno avtonomijo strank in ne izključuje možnosti, da s pogodbo ne uredijo širšega ali drugačnega obsega varstva, kot ga predvideva tipska ureditev po OZ. Zato sta jamčevanje za napake po OZ in pogodbena garancija različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta in se tudi ne prekrivata; garancijski zahtevki namreč niso zahtevki iz naslova jamčevanja in ne delijo njihove usode.
procesna legitimacija - člani upniškega odpora - izvolitev člana upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogoji za imenovanje članov upniškega odbora - imetniki navadnih terjatev - podatki iz poslovnih knjig - neprijava terjatve - ovira za imenovanje za člana upniškega odbora - funkcija člana poslovodstva insolventnega dolžnika - zastopnik upnika - kolizija interesov - očitna personalna povezava - ožje povezana oseba - razmerja med fizičnimi osebami
ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.
V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pojem neznatne škode – prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila – nova dejstva in dokazi
Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.
Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.
Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Višino predujma ob začetku postopka prisilne poravnave sodišče odmeri glede na izkazane okoliščine ob vložitvi predloga. Če se v teku postopka prisilne poravnave izkaže, da zaradi spremenjenih okoliščin ali zmotne ocene višine potrebnega predujma založena sredstva niso zadostna, iz tega ni mogoče sklepati, da dodatnih nujno potrebnih sredstev za pokritje stroškov postopka ni dolžan zagotoviti predlagatelj postopka oz. da bi breme kritja teh stroškov moralo preiti na dolžnika.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov, kot je opredeljena v 34. členu ZFPPIPP prepoveduje poslovodstvu ali drugim organom družbe, ki je postala insolventna, da bi upnike, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavali. To načelo ne posega v vprašanje bremena stroškov, ki bodo nastali tistemu predlagatelju, ki se je odločil, da bo zaradi zavarovanja svojega interesa skozi postopek prisilne poravnave poskusil zagotoviti nadaljevanje poslovnega podjema dolžnika. Zgolj iz okoliščine, da bodo v posledici uspelega postopka in potrditve prisilne poravnave imeli korist tudi drugi upniki, še ni mogoče sklepati na njegov neenakopraven položaj zgolj zaradi tega, ker mu zakon kot predlagatelju postopka nalaga prevzemanje kritja stroškov tega postopka.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka. Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi torej še ne bo dosegel svojega namena (da bi se zapustnikov upnik poplačal iz zapuščine), ampak je zapustnikov upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju pa bo omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
Sodišče ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke. Pomoč prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, se razlikuje od materialnega procesnega vodstva. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša (le) na procesne pravice, materialno procesno vodstvo pa se nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja instrument komunikacije med sodiščem in strankami. Sodišče ni dolžno dajati pobude, naj stranka postavi drug zahtevek, ampak je oblikovanje pravilnega zahtevka stvar stranke.