solidarna odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – prikrivanje – kaznivo dejanje – absolutno zastaranje kazenskega pregona – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo drugega odstavka 186. člena OZ, da za škodo solidarno odgovarja tudi tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, je treba razumeti tudi v okviru opisanega ravnanja toženca, saj navedena zakonska določba omogoča, da se oškodovanca razbremeni dokaznega bremena, da bi moral za vsakega povzročitelja dokazovati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo, čeprav je bilo v postopku dokazano, da sta toženec in A. A. ravnala protipravno in sta odgovorna za škodo, podana pa je tudi vzročna zveza med njunima protipravnima dejanjema in nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072503
ZPP člen 306, 306/1, 308, 309a. OZ člen 104, 104/1, 381, 381/1.
sodna poravnava – ponudba za poravnavo – listine v zvezi s poravnavo – rok plačila kot bistvena sestavina dogovora – procesne obresti – tek procesnih obresti
Na nemožnost preklica dogovora o načinu in višini plačila zahtevka bi se tožena stranka lahko sklicevala, če bi s tožečo stranko sklenila med postopkom pred pravdnim sodiščem poravnavo o spornem predmetu, ki pa ni bila sklenjena. Neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na korespondenco med pravdnima strankama, ki je potekala med pravdo, ker listin v zvezi s ponudbo za poravnavo ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2013, ima pravico od obračunanih zamudnih obresti zahtevati nadaljnje procesne obresti šele od tega dneva dalje.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pojem neznatne škode – prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila – nova dejstva in dokazi
Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.
procesna legitimacija - člani upniškega odpora - izvolitev člana upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogoji za imenovanje članov upniškega odbora - imetniki navadnih terjatev - podatki iz poslovnih knjig - neprijava terjatve - ovira za imenovanje za člana upniškega odbora - funkcija člana poslovodstva insolventnega dolžnika - zastopnik upnika - kolizija interesov - očitna personalna povezava - ožje povezana oseba - razmerja med fizičnimi osebami
ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.
V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.
Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 17, 20. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 1/3, 1/3-e. ZIZ člen 13, 13/1, 13/2.
izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – sodelovanje v preživninskih zadevah – pogoji za izvršitev tuje sodne odločbe – sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 – listine za namene izvršitve
Za namene izvršitve evropske preživninske odločbe, za katero se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, je treba predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in izvleček iz sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge I.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni vzpodbudilo k popravi tožbenega zahtevka. Sodba, ki jo je v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izdalo, zato za tožnico predstavlja sodbo presenečenja, kar pomeni, da je prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 275, 275/1. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – varščina – varščina kot pogoj za začasno odredbo – dokazna stiska – spoznavna kriza – trditveno in dokazno breme – načelo kontradiktornosti – škoda, ki bi nastala z izdajo začasne odredbe
Določba 275. člena ZIZ izrecno ne razporeja trditvenega in dokaznega bremena. V konkretnem primeru se pokaže kot odločilno, da lahko zahteva sodišča, da upnik konkretizira eventuelno dolžnikovo škodo, predstavlja nepremagljivo oviro.
Sodišče ima možnost, da takrat, ko obstajajo za to upravičeni razlogi, upošteva dokazno stisko stranke in medsebojno povezanost trditvenega in dokaznega bremena strank. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku. Po naravi stvari je namreč dolžniku lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega sodišča zato spoznavna kriza sodišča glede na vse okoliščine primera terja kontradiktoren postopek.
Dolžnost sodišča je, da oceni morebitno škodo pri dolžniku in na tej podlagi določi višino varščine.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-4, 206, 207, 207/2, 208. ZVEtL člen 16.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – vzpostavitev etažne lastnine – pogodba o vzpostavitvi etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezni solastniški delež – vpis v zemljiško knjigo – pasivna legitimacija – vpliv stečajnega postopka – prekinitev postopka
Zadostuje, da tožnica tožbo, s katero bo dobila pravni naslov, s katerim bo v postopku po ZVEtL izkazovala upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, vloži proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastninsko pravico posameznega dela.
določitev preživnine – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – prekluzija v družinskih sporih
Stranke lahko v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave - ne glede na določbo 286. člena ZPP, pa tudi v pritožbi - ne glede na določbo 337. člena ZPP.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078005
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5.
bančna garancija – garancijski pogoji – zavrnitev izplačila – priznana dejstva – namen zanikanja dejstev, ki jih je zatrjevala nasprotna stranka – trditveno in dokazno breme – razlaga pogodbe – odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je zahtevek za unovčenje Bančne garancije zavrnila, ker niso bili izpolnjeni v garanciji določeni pogoji, je sodišče prve stopnje v tej pravdi v zvezi z vprašanjem, ali je bil zahtevek za unovčenje bančne garancije utemeljeno zavrnjen, pravilno prevalilo trditveno in dokazno breme o tem na toženo stranko.
Če bi tožeča stranka predložila popoln zahtevek za unovčitev bančne garancije do roka njene veljavnosti, bi banka morala izpolniti svojo obveznost tako, kot se glasi.
S trditvami, da bi zahtevku tožeče stranke za unovčenje ugodila, če bi ta predložila vse dokumente, je nedvomno izrazila tudi svoje stališče, da ne obstaja nobena vzročna zveza med ravnanjem, ki ga očita tožeča stranka njej, in dejstvom, da ni prejela plačila.
Iz trditev tožene stranke izhaja jasen namen zanikanja dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v prid svojemu stališču.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.
Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.