OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – pretep – temelj – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – udarnina nosu in odlom zobnih kron sekalcev – odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tožniku uspelo dokazati, da ga je toženec z udarcem z glavo v obraz telesno poškodoval tako, da je utrpel udarnino nosu ter da sta se mu odlomili zobni kroni obeh zgornjih sekalcev.
Odmerjena odškodnina je primerljiva z v sodni praksi prisojenimi odškodninami za podobno škodo (podobne poškodbe nosu in zob s podobnimi posledicami), hkrati pa upoštevaje načelo individualizacije odškodnine v ustrezni meri upošteva individualne značilnosti nepremoženjske škode konkretnega oškodovanca.
ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079307
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 171, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 44/1. ZPP člen 214, 214/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja dogodka – povzročitev prometne nesreče – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje v cestni promet – nepremoženjska škoda – strah – zakonske zamudne obresti – zamuda – priznana dejstva
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica (tožeča stranka), ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj. če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen SPZ).
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSL0078015
URS člen 26. OZ člen 352, 365. ZGO-1 člen 66, 66/1.
pravica do povračila škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju - pretrganje zastaranja - odškodninska odgovornost države - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev pretrgalo zastaranje. Tožeča stranka je trdila, da tožbe na upravno sodišče ni vlagala zaradi uveljavljanja škode, temveč zato, ker je želela gradbeno dovoljenje ohraniti v veljavi.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi zahteve, ki jih je tožeča stranka naslavljala na Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za javno upravo in Državno pravobranilstvo, zato teka zastaralnega roka v tej zadevi niso pretrgali.
Glede storilca se šteje, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Vedenje o storilcu torej ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Zmotno je stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države, oškodovanec izve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.
zapuščinski postopek - dediščinska tožba - zastaranje
V postopku z zapuščino brez dedičev ne gre za (zakonito) dedovanje, pač pa za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo oz. občino. V takem postopku morajo biti morebitni dediči pozvani z oklicem, da se v enem letu zglasijo na sodišču. Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena občini oz. državi ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma njemu pripadajoči delež. Tožbo mora vložiti v roku, ki je določen v 141. členu ZD.
Ravnanje obtoženca, usmerjeno v prenakazovanje in drobljenje zneska 65.500,00 EUR na več transakcijskih računov družbe, pri različnih bankah, ter pridobivanje oziroma ustvarjanje dokumentacije kot podlage za izkazovanje upravičenih posamičnih nakazil posamičnim prejemnikom, ubiranje nepotrebnih in posrednih poti nakazil do končnega porabnika, zanesljivo pomeni uresničevanja zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - odločanje o vpisih - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - utemeljenost zahtevka za vpis - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine - smiselna uporaba določb zakona - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona o zaznambi spora - utemeljenost predloga za uvedbo nepravdnega postopka - neupravičenost presoje utemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka
Res sta pritožnika že v ugovoru opozarjala na odsotnost aktivne legitimacije R.D. za začetek postopka po ZVEtL in res je tudi, da pritožbi priloženi sklep nepravdnega sodišča izkazuje, da je bil predlog R.D. za postopek po ZVEtL, kasneje zavrnjen. Vendar pa zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno presojati morebitne neutemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka.
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).
Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti).
Način, kako je sodnik v sodni dvorani pozdravil prvo toženko (ko je vstal izza sodniškega pulta, pristopil samo k njej, ne pa tudi k drugim udeležencem, jo pozdravil po imenu in v tikalni obliki), brez dvoma pomeni (najmanj) neobičajno vedenje sodnika. V konkretnem primeru gre že v načelu za apriorni dvom v sodnikovo postopanje, tako očitna manifestacija poznanstva z eno od toženk pa brez dvoma negativno vpliva na percepcijo nasprotne stranke (pa tudi ostalih toženk) o objektivni nepristranskosti sodišča. Četudi to dejstvo na sodnikovo subjektivno nepristranskost ni vplivalo, je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
sodna določitev meje - začasni zastopnik umrle osebe za geodetsko storitev - sposobnost biti stranka - specialne določbe ZEN
Začasna zastopnica je bila postavljena za zastopanje mrtvih oseb pri geodetski storitvi - postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku. Četudi upravni postopek še ni zaključen (bil je le prekinjen zaradi nepotitve solastnikov na sodni postopek), to ne pomeni, da ima zastopnica pooblastilo za zastopanje tudi v sodnem postopku. Določba petega odstavka 11. člena ZEN je res lex specialis, vendar gre za posebno določbo, ki velja za upravni postopek in ne obratno.
ZZK-1 člen 125, 146, 147, 148, 148/1, 148/2, 149, 150, 150/2, 151. SPZ člen 108, 108/2.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - načelo dispozitivnosti postopka - odločanje o vpisih - vpis dokončanja etažne lastnine - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - večkratni zaporedni prenos pravice - nepopoln zemljiškoknjižni predlog - neutemeljen zemljiškoknjižni predlog - odprava pomanjkljivosti - utemeljenost zahtevka za vpis - soglasje hipotekarnega upnika
V primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Zemljiškoknjižni predlog je bil v trenutku začetka postopka neutemeljen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravni interes - zemljiškoknjižni lastnik stavbe in parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo
Predlagateljica je hkrati zemljiškoknjižna lastnica stavbe in zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo. Predlagateljica, ki je že zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, glede teh parcel nima interesa za postopek (v katerem sodišče izda odločbo na podlagi 30. člena ZVEtL - deklaratorno odločbo, s katero ugotovi, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe upoštevaje pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika veljavne predpise), saj je že vpisana kot lastnica.
Materialnopravne pogoje za vpis konkretizira 148. člen ZZK-1. Ta (med drugim) določa, da je vpis mogoče dovoliti, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevka in če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Brez kakršnekoli listine glede statusa – (ne)obstoja sindikata oziroma pravnega nasledstva predlagateljica ne more računati na uspeh v strogo formalnem zemljiškoknjižnem postopku, kar bo morala upoštevati, ko bo ponovno predlagala vknjižbo pri navedenih nepremičninah.
elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžnega ravnanja - nesrečno naključje - spolzka in umazana tla v trgovini - nedovoljena pritožbena novota
Delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti neprekinjenega in neprestanega nadzora nad nečistočo na tleh.
V konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla, delavke, kljub ustrezni skrbnosti, jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, pred padcem tožnice niso opazile. Glede na to, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za preslikavo listin
V konkretnem primeru je bila kazenska zadeva pravnomočno zaključena, zato oškodovanec ni več udeleženec kazenskega postopka. Res je, da je stranka na podlagi 11. člena ZST-1 oproščena plačila takse v celoti, če je na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnica denarne socialne pomoči. Oškodovanec je sedaj stranka v pravdnem postopku, v katerem lahko uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks, saj je bil kazenski spis priložen k pravdnemu spisu in je lahko v pravdnem postopku zahteval preslikavo omenjenih listin.