Skrbnost dobrega strokovnjaka od odvetnika terja, da pri zastopanju stranke ravna vestno, pošteno in skrbno. Dolžnost odvetnika je, da s postavljenem vprašanj stranki pridobi vse informacije, ki jih potrebuje pri zastopanju stranke, vendar pa je pri tem odvetnik omejen z mandatno pogodbo in izvršitvijo naročil po prejetih (okvirnih) navodilih stranke, na drugi strani pa z njenim ravnanjem oziroma njeno aktivnostjo oziroma pasivnostjo.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2, 389/3, 389/4, 401, 401/1, 401/1-1. ZIZ člen 102, 102/1.
osebni stečaj – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – stečajna masa – plačila v breme stečajne mase – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – potni stroški dolžnika za prevoz na delo – specifikacija stroškov – nujni stroški – posebna pravila o stečajni masi
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
pogoji za izdajo začasne odredbe - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - nevarnost
Vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – enkraten dogodek
Po presoji pritožbenega sodišča obdolženčevo ravnanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne predstavlja (niti po času trajanja niti po posledicah niti po obsegu) večje intenzivnosti, zato ni dokazano, da bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj, saj je šlo za enkraten dogodek, ki ni bil večje intenzivnosti.
V izreku sodbe opisane posledice obdolženčevega ravnanja je mogoče opredeliti le kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki jih je oškodovanka utrpela ob tem, ko jo je obdolženec v sobi močno porinil, da je padla in z glavo udarila ob steno.
Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Neprava stvarna služnost se vedno ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
Res je sicer, da izvrševanje stvarne služnosti, saj ni ustanovljena le v korist določene osebe, ni omejeno le na lastnika gospodujočega zemljišča, vendar pa njeno izvrševanje omejujejo potrebe tega zemljišča. Hoja in vožnja preko služeče nepremičnine, ki se izvaja (čeprav s prehodom preko gospodujoče nepremičnine) zaradi potreb drugih nepremičnin, je, če zanjo ni izkazana ustrezna (druga) pravna podlaga, nedopustna.
Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 3, OZ člen 375, 375/1, 375/2. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 40, 40/1. ZPotK člen13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 286a.
obrestovanje obresti - neposredno izvršljiv notarski zapis - materialno procesno vodstvo
V obsegu obrestovanja obresti upnik nima izvršilnega naslova, saj ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN), ta pa ni dovoljena o ničnem pravnem poslu (drugi odstavek 1057. člena OZ), torej tudi ne o obveznosti, ki je nedopustna, ker nasprotuje prisilnim predpisom (35. v zvezi 37. členom OZ).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena taksa - taksa za pritožbo - uporaba količnika - izračun sodne takse
Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.
Avans, predplačilo oziroma predujem je po slovenskih računovodskih standardih opredeljen kot vnaprejšnje plačilo za še nezapadlo obveznost (glej Slovenski računovodski standard 5.46). Kot pove že sama beseda, gre torej za predplačilo, kar pomeni, da je ena stranka v dvostranskem vzajemnem pogodbenem razmerju svojo denarno pogodbeno obveznost izpolnila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. S plačilom avansa je tako tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila v znesku avansa pred izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke in tožeča stranka plačilo te pogodbene obveznosti do zneska plačanega avansa ne more zahtevati še enkrat s tožbo, saj bi bila v tem primeru terjatev plačana dvakrat, kakor je to pravilno razložilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka si je zato znesek plačanega avansa poračunala z izstavljenim računom, kar je razvidno tudi iz knjigovodske kartice v prilogi A2, ki jo je sama vložila v spis. Pritožbena izvajanja tožeče stranke, da vtoževanega računa ne more knjižiti in zapirati iz avansa so zato neutemeljena, saj je tožeča stranka vse to že storila. Če pa je tožeča stranka od tožene stranke želela zgolj potrditev pravilnosti izdanega računa ali priznanje opravljenih del v zaračunani višini, potem bi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala to uveljavljati z ustreznim tožbenim zahtevkom. Dajatvena tožba na plačilo že z avansom plačane terjatve, vsekakor ne more biti ustrezen tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
ustna oporoka – razglasitev ustne oporoke – sklep o veljavnosti ustne oporoke – pravnomočnost sklepa – pravica do nujnega deleža – pozneje najdeno premoženje – dodaten sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju
Sklep o veljavnosti ustne oporoke je pravnomočen in veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku tako, da ni več dopustno razpravljati o tem vprašanju. Čim pa je sklep pravnomočen, dediči, ki se pritožujejo pa so dediči drugega in tretjega dednega reda, nimajo pravice uveljavljati nujnega deleža in s tem v zvezi jim tudi ne gre pravica do dedovanja spornega premoženja. Sporno denarna sredstva so obstajala že v času izdaje sklepa o dedovanju, tako da ne gre za naknadno najdeno premoženje, kar je pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, temveč gre za dopolnilni sklep.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079316
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 29, 29a, 57, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - ugovor - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - zaslišanje stranke
Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.
posojilna pogodba – ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb – oderuška pogodba – objektivni pogoj – očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo – subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika – sklenitvena faza – načelo enake vrednosti dajatev – grožnja – izpodbojnost – tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Za oderuško pogodbo gre takrat, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega pogodbenika, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Za oderuštvo morata biti izpolnjena dva pogoja: objektivni, ki se odraža v očitnem nesorazmerju med dajatvijo in nasprotno dajatvijo, ter subjektivni, ki ga predstavlja izkoriščanje neugodnega položaja svojega sopogodbenika. Neizpolnitev pogodbene obveznosti ene stranke ne pomeni oderuštva; to bi moralo biti podano že ob sklepanju pogodbe.
vložitev revizije – pooblastilo odvetniku – novo pooblastilo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčnost predloga
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Smisel zahteve po predložitvi novega pooblastila je v zagotovitvi možnosti posebnega preudarka stranke pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva.
Dejstvo, da vloženi reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo, ne pomeni zamude roka za opravo nekega pravnega dejanja. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni sklepčen.