IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0077482
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 18, 29, 440. ZMZPP člen 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – (ne)pristojnost sodišča Republike Slovenije – tuja pravna oseba – prebivališče dolžnika v tujini – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, prav tako pa je upnik pravna oseba s sedežem v Republiki Italiji. To pomeni, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz določbe 29. člena ZPP, ki se v tem primeru uporabi na podlagi 15. člena ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DEDNO PRAVO
VSL0071110
ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZST-1 člen 8. ZD člen 224.
plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin – vmesna sodba – uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – kupoprodajna pogodba – lastništvo nepremičnine – skrbnost pri pregledu listin – listina iz sfere intervenienta – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – sprememba tožbe – doplačilo sodne takse
V pritožbenem postopku, v katerem sta tožena stranka in intervenient uveljavljala novo dejstvo, s katerim sta se seznanila po zaključku glavne obravnave, in predložila nove dokaze, mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
motenje posesti – postavitev zapornice na parkirišču – posest – soposest – zadnje stanje posesti – zunanja vidnost – trajnost – izključujočnost – dostopnost stvari – izdaja začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – neizkazanost verjetnosti obstoja terjatve
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Ugotovljena dejanska oblast tožnikov na spornem parkirišču ne izpolnjuje kriterija izključujočnosti (možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari) in dostopnosti ((so)posestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar (so)uporabljati), zato o soposesti tožnikov na spornem parkirišču ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084134
OZ člen 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – napad psa – strah – strah za drugega – spor majhne vrednosti – obseg pritožbenega izpodbijanja – zakonske zamudne obresti
Strah za drugega ni pravno priznana škoda. Pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru je tako treba upoštevati le strah, ki ga je tožnica utrpela zase (tudi strah in nelagodje pred drugimi psi je del primarnega strahu), ne pa tudi strahu za mater in psa.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077496
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 350/2, 351, 351/3, 442, 442/6, 442/7, 442/10. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/1.
nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike – stečaj nad premoženjem izbrisane družbe – prekinitev postopka – prenehanje teka roka med prekinitvijo postopka – vstop novega upnika v izvršilni postopek – pravočasnost predloga stečajnega upravitelja za vstop v postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.
Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Druga toženka je kot dolžnica podala izrecno izjavo, v kateri je določila višino. Iz poravnave tudi jasno izhaja, da je druga toženka plačani znesek štela kot celotno odškodnino, do katere je upravičena tožnica in ne zgolj kot njen nesporni del oz. akontacijo. Z navedenim zapisom se je druga toženka zavarovala prav pred tem, kar želi tožnica v tej pravdi, tj. da bi to izjavo v pravdi za plačilo odškodnine šteli za pripoznavo dolga in se dejstva v zvezi s temeljem zahtevka ne bi več ugotavljala. Zato velja pripoznava le do višine navedene v poravnavi, ne pa v višjem znesku kot jo zahteva tožnica. Glede na navedeno ni moglo priti do pretrganja zastaranja na podlagi 364. člena OZ.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - pogrešanost kot temeljna materialna predpostavka - predpostavka za uspešno vodenje postopka za dokazovanje smrti
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca, ureja 82. člen ZNP. Iz te določbe izhaja, da je temeljna materialna predpostavka, ki utemeljuje domnevo smrti, pogrešanost.
začasna odredba – status biološkega očeta – tožba zaradi izpodbijanja očetovstva – DNK analiza – načelo oficielnosti – preiskovalno načelo
Sodišče prve stopnje je zanemarilo, da tožnik zatrjevani status biološkega očeta dokazno podpira z izvedenskim mnenjem.
Pri ugotavljanju ogroženosti koristi otroka po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče izhajati zgolj iz formalno pravnega statusa očetovstva (po zakonski domnevi iz 86. člena ZZZDR) oziroma iz dejstva, da o tem spornem vprašanju še ni odločeno. Tudi ostali razlogi ne predstavljajo ustreznega odgovora na trditve, da bo deklici s podaljševanjem sedanjega stanja lahko nastala tudi nepopravljiva škoda.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank – pomanjkanje trditev – odprava pomanjkljivosti v pooblastilu – odobritev dejanj pooblaščenke – rok za dopolnitev tožbe
Kadar sodišče v sporih majhne vrednosti ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala, izda odločbo brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in zgolj pavšalen predlog z zaslišanjem strank takšni zahtevi ne ustreza, o čemer sta enotni teorija in sodna praksa.
več izvršilnih postopkov glede iste terjatve - več izvršilnih naslovov - obravnava v dovolitveni fazi in fazi poplačila - hipotekarno in poroštveno zavarovanje za isto terjatev - zloraba izvršbe
Čeprav je upnik pridobil izvršilna naslova, ki mu dajeta upravičenje do poplačila iste terjatve glede na različne položaje dolžnikov (kot dolžnikov porokov in kot hipotekarnih dolžnikov), upnik v obeh izvršilnih postopkih ne sme prejeti več kot znaša njegova terjatev, ki je bila zavarovana s hipotekarnim in poroštvenim zavarovanjem.
pogodba o preužitku - izvršba zoper tretjega - hipotekarna kreditna pogodba - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Že iz samega namena pogodbe o preužitku, kot tudi navedene vsebine sklenjene pogodbe je jasno, da so prevzete obveznosti in pravice neposredno povezane in se nanašajo izključno na prevzete nepremičnine, premičnine in pritikline in ne na katerokoli obveznost in pravico preživljanca oziroma izročevalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00012828
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 56, 56/2.
skupno premoženje - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kavzalni sistem prenosa lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - nedovoljena pritožbena novota - nasprotje v izreku sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka
Samo dejstvo, ali je tožnik tisti, ki je prispeval denarna sredstva za nakup nepremičnine, glede na trditveno podlago tožbe v zvezi s primarno uveljavljenim zahtevkom, tj. zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ni odločilno. Za izstavitev tovrstnega dovolila mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.
Iz zatrjevanih dejstev tožnika torej ne izhaja obstoj dogovora (zavezovalnega posla), da bo toženka, v primeru, da do sklenitve sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij ne bo prišlo, na tožnika prenesla lastninsko pravico, kar sedaj tožnik zahteva s primarno uveljavljenim zahtevkom. Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki bi tožniku omogočila vpis lastninske pravice, je torej v tem delu neodpravljivo nesklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084130
OZ člen 190. ZPP člen 7, 212. ZOdvT člen 30, 30/3. ZOdvT tarifna številka 6000, 6000/1, 6000/1-b.
neupravičena obogatitev – javno podjetje – dobavitelj plina – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost – stroški postopka – odvetniška tarifa – način odmerjanja nagrade za izvensodne storitve – strošek prvega nasveta – strošek fotokopij
Tožnica bi morala v tožbi podati konkretne trditve o višini neupravičene obogatitve. Zgolj sklicevanje na priložene račune namreč ne zadošča, saj morajo biti dejanske navedbe razvidne že iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokazovanje navedb. Stranka manjkajočih trditev namreč ne more nadomeščati z dokaznimi predlogi.
varstvo stvarne služnosti - konfesorna tožba - služnost poti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Tožbeni zahtevek se torej na služnost, ki bi naj po tožnikovih navedbah obstajala tudi v korist gospodujoče nepremičnine parc. št. 96/6 k.o. S. V. in potekala po isti poti kot služnost v korist parc. št. 96/8 k.o. S. V. ne nanaša. Tožnik z njim ne zahteva, da ga toženec preneha vznemirjati pri izvrševanju služnosti v korist parc. št. 96/6 k.o. S. V. zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je toženec tožniku onemogočal dostop do njegove stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št. 96/6 k.o. S. V..
TRŽNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078000
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1, 496. ZVPot člen 43č.
pojem potrošnik – pravna oseba – posebna določba v splošnih pogojih poslovanja – posebna pravila v sporih majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – sodba s skrajšano obrazložitvijo
Dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, predstavlja neizpodbojno podlago pritožbene odločitve. Višje sodišče zato pritožbenih ugovorov, ki skušajo izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, vsebinsko ne presoja.
Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo (sicer s poukom o pravici do napovedi pritožbe), ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem naj bi kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 252, 355, 383.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja - nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Po začetku postopka osebnega stečaja proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Za odločanje o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Ker je pritožnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo sicer zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo. To pa ne pomeni, da je upniku kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zaradi ovire za vodenje izvršbe zoper insolventenga dolžnika je predlog za izvršbo treba zavreči in ne zavrniti.
odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - konkretizacija opisa dejanja v izreku - opustitev dolžnega nadzorstva - izrek odločbe o prekršku
Ker iz opisa namreč izhaja status odgovorne osebe (direktorja), opredeljena pa je tudi njegova opustitev (ravnanje v nasprotju s 5. točko drugega odstavka člena 40 ZMV), je tudi po oceni pritožbenega sodišča sicer nekonkretizirana navedba o opustitvi dolžnega nadzorstva za konkretni primer nerelevantna in je celo odvečna, zato opustitev konkretizacije opustitve dolžnega nadzorstva ob siceršnjem zadostnem opisu protipredpisnega opustitvenega ravnanja za obravnavani primer ne more biti odločujoča.
Ker konkretizacija odgovorne osebe izhaja iz točke 2) plačilnega naloga prekrškovnega organa in ob upoštevanju nespornega dejstva, da (upoštevajoč pri tem izpis A., ki se nahaja v spisovnem gradivu), je odgovorna oseba direktor, torej zakoniti zastopnik in 100 % družbenik navedene pravne osebe, bi bilo takšno ločevanje obeh opisov, ki si sledita drug za drugim, pretirano formalistično.
OZ člen 51, 51/1, 133. SPZ člen 67,99. ZPP člen 163, 163/2, 212, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7, 7/2, 9, 9/1, 9/2.
dogovor o izvedbi (podpornega zidu in) brežine - ugotovitev veljavnosti dogovora in zahtevek za njegovo izpolnitev oziroma zapovračilo stroškov lastne izvedbe - neveljavnost dogovora o izvedbi brežine - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorni zahtevek - škodna nevarnost zaradi možnosti zdrsa zemlje - (ne)konkretiziranost navedb o obstoju nevarnosti zdrsa zemlje - primernost trenutne izvedbe brežine - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - konkretizacija zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, na katere sodišča ne pazi po uradni dolžnosti - konkretizirano prerekanje trditev nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote - zahteva po opredeljeni priglasitvi potnih stroškov
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v času zaključka glavne obravnave nasutje zemljine, ki sta ga izvedla toženca, na tožničini parceli več ne obstaja.
Zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti na zatrjevani podlagi 99. člena SPZ, saj toženca z umetnim nasutjem, ki še obstaja na njuni nepremičnini parc. št. 41/1 k.o. R., ne vznemirjata tožničine lastninske pravice (nepremičnine parc. št. 41/17 k.o. R.), niti na podlagi 133. člena OZ, saj tožnica ne zatrjuje obstoja nevarnosti zdrsa umetnega nasutja zemljine, ki se nahaja na nepremičnini parc. št. 41/1 k.o. R., in da bi ji v posledici te nevarnosti nastajala ali pretila škoda.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – navedba neresničnih podatkov v poročilu o prometni nesreči – ukradene registrske tablice – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – izplačilo odškodnine oškodovancu – s strani zavarovalnice – regres zavarovalnice – protipravnost toženčevega ravnanja
Tožencu se ni uspelo razbremeniti svoje odgovornosti za obravnavano prometno nesrečo in nastalo škodo. Dejstvo, da naj bi oškodovanka napačno parkirala svoje vozilo, ne more izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja. Toženec se s pritožbeno tezo, da do nesreče ne bi prišlo, če oškodovanka ne bi napačno parkirala, posredno zavzema za presojo po pravilih naravne vzročnosti, ki je v sodni praksi že zdavnaj presežena.
pravna oseba - blokada transakcijskega računa - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nesklepčnost predloga - možnost unovčenja - predlog za odlog plačila sodne takse - pritožbeni postopek - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Samo z zatrjevanjem nelikvidnosti in blokad transakcijskih računov, brez pravočasnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožena stranka s predlogom za odlog plačila sodne takse ne more biti uspešna.