Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, se domneva, da je priznala tožbene trditve, da je izvajalska pogodba z začetkom stečaja nad X d. o. o. prenehala veljati. Pri tem ni odločilno, na kakšen način je pogodba prenehala veljati, s sporazumno razvezo ali zaradi odstopa od pogodbe s strani stečajnega upravitelja ali tožeče stranke. Ker tožena stranka ni (pravočasno) prerekala trditev tožeče stranke, da je pogodba prenehala veljati, sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, na kakšen način je pogodba prenehala veljati (sporazumno ali zaradi odstopa od pogodbe). Domneva, da je pogodba prenehala veljati, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prenehanje pogodbenega razmerja utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0080753
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 30, 30/1. ZPP člen 155, 155/1, 274, 274/1, 284, 319, 319/3. ZPPCP-1 člen 1, 70, 70/2.
narok za glavno obravnavo - prvi narok - dokazni sklep - prekluzija - prevozna pogodba - CMR - poškodbe blaga - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o pobotnem ugovoru - pravdni stroški - stroški fotokopij
Opisovanje procesnih situacij v posameznih pridruženih zadevah in pravno naziranje, ki ga je podala tožena stranka v navedeni vlogi, je vedno dopustno, ne glede na to, ali gre za prvi ali preloženi narok.
Če sodišče v dokaznem sklepu obrazloži, da je vpogledalo vse listine v spisu in jih tudi številčno označi, sodišču ni treba povzeti vseh listin, ki jih je vpogledalo. Iz spisa se namreč vidi, katere listine je sodišče prve stopnje uporabilo v dokaznem postopku.
Vsaka stranka ima svoje vloge in priloge k vlogam, vloge nasprotne stranke pa dobi od sodišča. Iz uradnega zaznamka o pregledu spisa in o izdaji fotokopij pa izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke kopiral spis v zvezi z vlogami in prilogami, ki so bile že posredovane tožeči stranki.
motenje posesti – postavitev zapornice na parkirišču – posest – soposest – zadnje stanje posesti – zunanja vidnost – trajnost – izključujočnost – dostopnost stvari – izdaja začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – neizkazanost verjetnosti obstoja terjatve
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Ugotovljena dejanska oblast tožnikov na spornem parkirišču ne izpolnjuje kriterija izključujočnosti (možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari) in dostopnosti ((so)posestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar (so)uporabljati), zato o soposesti tožnikov na spornem parkirišču ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084134
OZ člen 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – napad psa – strah – strah za drugega – spor majhne vrednosti – obseg pritožbenega izpodbijanja – zakonske zamudne obresti
Strah za drugega ni pravno priznana škoda. Pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru je tako treba upoštevati le strah, ki ga je tožnica utrpela zase (tudi strah in nelagodje pred drugimi psi je del primarnega strahu), ne pa tudi strahu za mater in psa.
zavrženje pritožbe - pooblaščenci - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje pred višjim sodiščem - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
V kolikor pritožnik trdi, da bi moralo sodišče pritožbo dolžnika, vloženo po pooblaščenki, obravnavati kot nepopolno in dolžnika oziroma pooblaščenko pozvati, da predloži potrdilo o pravniškem državnem izpitu, višje sodišče dodaja, da je to pravno stališče pritožnika napačno.
Na strani pooblaščenca dolžnika je, da izkaže, da je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, to pa lahko izkaže le s predloženim potrdilom o opravi pravniškega državnega izpita in ne zgolj z navajanjem, da oseba – pooblaščenka ima opravljen pravniški državni izpit.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - stanovanje
Toženka je dokazovala, da je sporno stanovanje kupila iz sredstev, ki so bila njeno posebno premoženje. Posebno premoženje po sklenitvi zakonske zveze (enako pa tudi v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ne preide v skupno premoženje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0077482
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 18, 29, 440. ZMZPP člen 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – (ne)pristojnost sodišča Republike Slovenije – tuja pravna oseba – prebivališče dolžnika v tujini – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, prav tako pa je upnik pravna oseba s sedežem v Republiki Italiji. To pomeni, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz določbe 29. člena ZPP, ki se v tem primeru uporabi na podlagi 15. člena ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DEDNO PRAVO
VSL0071110
ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZST-1 člen 8. ZD člen 224.
plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin – vmesna sodba – uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – kupoprodajna pogodba – lastništvo nepremičnine – skrbnost pri pregledu listin – listina iz sfere intervenienta – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – sprememba tožbe – doplačilo sodne takse
V pritožbenem postopku, v katerem sta tožena stranka in intervenient uveljavljala novo dejstvo, s katerim sta se seznanila po zaključku glavne obravnave, in predložila nove dokaze, mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082853
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZNP člen 37. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13. ZST-1 tarifna številka 9612.
neplačilo sodne takse – posledica neplačila sodne takse – domneva umika predloga – ustavitev postopka – nastanek taksne obveznosti – taksa ob domnevi umika vloge oziroma zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek
Zadeva je bila zaključena, ker ni bila plačana sodna taksa in je sodišče moralo izdati sklep po določbi 105.a člena ZPP. Posledica ustavitve postopka v tem primeru pa je, da mora predlagatelj plačati eno tretjino sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071109
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZTLR člen 63. SPZ člen 153. ZOR člen 997. OZ člen 1012.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – sodba na podlagi pripoznave – identičnost zahtevkov – istovetnost dejanskih stanov – podlaga toženkine obveznosti – zastava nepremičnine – hipotekarna tožba – poroštvo – poroštvena izjava
Dva spora sta identična, kadar sta obravnavni pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre za identična spora, če imata tožbena zahtevka različen tožbeni temelj; če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva.
Ker v tej fazi postopka še ni verjetno izkazan obstoj zatrjevanih terjatev tožeče stranke do toženih strank, ni podan že osnovni predpogoj za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 270. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
osebni stečaj – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – do kdaj se lahko vloži predlog za odpust obveznosti
Dolžnik v pritožbi trdi, da predloga za odpust obveznosti sploh še ni vložil, zato v konkretnem primeru ne obstaja ovira za končanje postopka osebnega stečaja.
Ker se začne postopek odpusta obveznosti le na predlog dolžnika, sodišče prve stopnje med postopkom osebnega stečaja brez ustreznega predloga ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kdaj bodo pri dolžniku prenehale ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Posledično dolžnika tudi ni bilo dolžno med postopkom pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti.
stečaj zapuščine – obresti od obresti – stroški postopka – prijava terjatve v stečaju – nepopolna prijava
Tožeča stranka je obresti (oziroma pravico do njihovega izplačila) prejela, namesto dejanskega izplačila pa jih je ponovno „izročila“ zapustniku (oziroma jih pri njem pustila), kot novo glavnico. Situacija je enaka, kot če bi zapustnik tožeči stranki dejansko izplačal znesek, ki predstavlja obresti, nato pa bi mu ta isti znesek tožeča stranka ponovno posodila. Za takšno (novo) posojilo bi bila, v primeru zamude z vračilom, seveda upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od nove glavnice.
Določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP se uporabi, če je prijava terjatve nepopolna, če ne vsebuje (vseh) dejstev in ji niso predloženi (vsi) dokazi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti in odločiti o njeni utemeljenosti. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081563
URS člen 125. Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) člen 4, 4/3, 4/4, 5, 5/2. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 47, 47/1, 119, 119/1, 119/1-b. ZPP člen 13, 13/1.
tožba za izbris znamke iz registra - enakost ali podobnost - enakost ali podobnost blaga ali storitev - razredi po nicejski klasifikaciji - verjetnost zmede v javnosti - verjetnost zamenjave - verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko - izkoriščanje oziroma oškodovanje razlikovalnega značaja ali ugleda prejšnje znamke - besedna podobnost - slikovna podobnost - zvočna podobnost - povprečni porabnik - splošna javnost - strokovna javnost - vezanost sodišč na odločbe upravnih organov - odločba urada za harmonizacijo na notranjem trgu evropske unije
Verjetnost zmede v javnosti obstaja, če obstaja nevarnost zamenjave znamk.
Nevarnost zmede je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Pri presoji je treba upoštevati vzajemno učinkovanje med stopnjo podobnosti znamk, stopnjo podobnosti blaga in storitev in razlikovalnim učinkom starejše znamke. To na primer pomeni, da večji ko je na primer razlikovalni učinek starejše znamke, bolj se mora nova znamka razlikovati od stare. Pri presoji podobnosti znamk je odločilen celotni vtis na povprečnega porabnika. Tega je potrebno določiti glede na vrsto blaga ali storitev.
Nevarnost zamenjave se presoja pri vseh znamkah enako, in sicer predvsem, ali obstaja nevarnost zamenjave pri porabniku, ki ne ve, da obstajata dve različni znamki. Porabnik, ki ve, da obstajata dve različni znamki, namreč ni toliko izpostavljen nevarnosti, da bo eno znamko zamenjal za drugo. Prav medmrežje ponuja tehnične možnosti, da se lahko porabnik, ki ne ve za obstoj dveh znamk, lažje izogne nevarnosti zamenjave.
Uglednost znamke se lahko dokazuje z raziskavami javnega mnenja ali podatki o tržnem deležu.
Za odločanje o podelitvi znamke po slovenskem nacionalnem pravu sta pristojna izključno slovenska uprava in v primeru spora še slovensko sodstvo. Urad za harmonizacijo na notranjem trgu je upravni organ EU. Odloča o registraciji znamke po pravu EU. Njegove odločitve za slovensko sodišče, ko odloča o znamki po slovenskem nacionalnem pravu, nimajo nikakršnega pomena. Nanje torej katerokoli slovensko sodišče ni vezano. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ker v procesnem smislu nepomembnega dejstva, to je odločbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu, ni navedlo v svoji obrazložitvi.
znižanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene okoliščine – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog za odpoved
Če preživninski zavezanec izgubi zaposlitev po svoji krivdi, ne gre za pravno upoštevne spremenjene preživninske zmožnosti zavezanca, ki bi ga v smislu 132. člena ZZZDR opravičevale do zniževanja preživnine.
izostanek z naroka - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev - nekonkretizirane trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Ker gre za pavšalne in nekonkretizirane očitke, ki jih tožeča stranka ni v ničemer pojasnila oziroma zanje ni navedla razlogov, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj na njih niti ni moglo konkretizirano odgovoriti.
Tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, se le tega ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila. Skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP lahko v takem primeru sodišče zasliši zgolj stranko, ki je prišla na narok, torej v konkretnem primeru tožečo stranko. Tudi sicer pa bi morala tožena stranka kršitve določb pravdnega postopka, torej tudi po njenem neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, grajati takoj, ko je to mogoče. Slednjemu zaradi neutemeljene odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni zadostila.
ZPP člen 188. ZNP člen 23, 23/1, 37. ZVEtL člen 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – subsidiarna uporaba ZNP – umik predloga v nepravdnem postopku – soglasje nasprotnega udeleženca
Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
tožba zaradi vznemirjanja služnostne pravice – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – onemogočen dostop do hiše zaradi ovire – nastanek težko nadomestljive škode – denarna kazen
Tožeča stranka vlaga tožbo na prepoved vznemirjanja pravice vožnje in hoje po služečem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve predlaga regulacijsko začasno odredbo, da sodišče naloži tožencu, da umakne svoje vozilo s služnostne poti. Dejstvo, da toženec zatrjuje, da naj bi tožnik imel na voljo še kakšno drugo pot, ni pravno relevantno in ne more ovirati izdaje regulacijske začasne odredbe, da mora tožena stranka umakniti avtomobil in s tem omogočiti tožniku dostop do hiše po služnostni poti.
Zmotno je materialno pravno stališče prvostopenjskega sodišča tudi v delu, ko zaključuje, da izjavi ne moreta nadomestiti dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je prenehala podizvajalska pogodba z dne 3. 6. 2012 in da je bila dejansko sklenjena pogodba med pravdnima strankama za ta dela. Podizvajalsko pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del (ki je po svoji pravni naravi podjemna pogodba; 619. člen OZ1 in nadaljnji) je namreč mogoče tako skleniti kot razvezati ustno. Ker pa za odločitev v obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni bistveno, ali je podizvajalska pogodba med družbo B., d. o. o., in tožečo stranko prenehala ali ne, pa v nadaljevanju odgovarja le na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da poslovnega razmerja med pravdnima strankama tožeča stranka ni uspela dokazati.
Tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja, da se je oseba, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte pri tožnikovem pooblaščencu, zmotila pri zapisu datuma prejema sodbe sodišča prve stopnje, zato je bila pritožba, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, pravočasna. Zatrjevani obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni podan. Iz navedb v predlogu za obnovo izhaja, da je napaka pri vročitvi nastala na strani tožnika samega (oziroma njegovega pooblaščenca), obnova postopka po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP pa se lahko predlaga, kadar z nezakonitim postopanjem sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, torej, kadar je odgovornost za napako v vročitvi v sferi sodišča, ne pa stranke. Zato je pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka kot neutemeljenega zavrnilo (401. člen ZPP).