ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - stanovanje
Toženka je dokazovala, da je sporno stanovanje kupila iz sredstev, ki so bila njeno posebno premoženje. Posebno premoženje po sklenitvi zakonske zveze (enako pa tudi v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ne preide v skupno premoženje.
OZ člen 45, 45/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 81. ZPP člen 355.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je urejen v 81. členu ZDR-1. Glede veljavnosti sporazuma se uporabljajo določbe ZDR-1 o ničnosti in izpodbojnosti (14. in 15. člen ZDR-1) ter ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZDR-1 smiselno splošna pravila civilnega prava, ki jih vsebuje OZ. Tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi bil sporazum z dne 22. 10. 2014 izpodbojen zaradi napake volje – grožnje. Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ (prim. s sodbami Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 279/2011 z dne 4. 6. 2012, št. VIII Ips 2/97 z dne 13. 5. 1997 in drugimi).
Za veljavno sklenitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe potrebna tudi svobodna in prava volja, ki pa jo lahko izrazi le oseba, ki se svojega ravnanja zaveda in razume njegove posledice. Tožnik je med postopkom trdil, da zaradi jemanja močnih protibolečinskih zdravil v času podpisa sporazuma ni mogel oblikovati prave volje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, da tožnikovo psihično stanje v času sklepanja sporazuma ni odločilno, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neprimeren predlog začasne odredbe – namen zavarovanja terjatve – prepustitev nepremičnine v trajno last in posest – prepoved odtujitve in obremenitve – nepremičnina v družbeni lasti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – prekoračitev tožbenega zahtevka
Predlagana začasna odredba je očitno neprimerna in z njo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve. Z nasprotno tožbo je namreč od tožencev zahteval, da mu parceli prepustijo v trajno last in posest. S predlagano začasno odredbo pa predlaga sodišču, da tožencem prepove obremenitev in odtujitev obeh parcel do pravnomočne rešitve spora, pri čemer pa iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da sta parceli družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe na tožnika. To pomeni, da s predlagano začasno odredbo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, se domneva, da je priznala tožbene trditve, da je izvajalska pogodba z začetkom stečaja nad X d. o. o. prenehala veljati. Pri tem ni odločilno, na kakšen način je pogodba prenehala veljati, s sporazumno razvezo ali zaradi odstopa od pogodbe s strani stečajnega upravitelja ali tožeče stranke. Ker tožena stranka ni (pravočasno) prerekala trditev tožeče stranke, da je pogodba prenehala veljati, sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki omogočajo zaključek, na kakšen način je pogodba prenehala veljati (sporazumno ali zaradi odstopa od pogodbe). Domneva, da je pogodba prenehala veljati, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prenehanje pogodbenega razmerja utemeljujejo.
tožba zaradi vznemirjanja služnostne pravice – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – onemogočen dostop do hiše zaradi ovire – nastanek težko nadomestljive škode – denarna kazen
Tožeča stranka vlaga tožbo na prepoved vznemirjanja pravice vožnje in hoje po služečem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve predlaga regulacijsko začasno odredbo, da sodišče naloži tožencu, da umakne svoje vozilo s služnostne poti. Dejstvo, da toženec zatrjuje, da naj bi tožnik imel na voljo še kakšno drugo pot, ni pravno relevantno in ne more ovirati izdaje regulacijske začasne odredbe, da mora tožena stranka umakniti avtomobil in s tem omogočiti tožniku dostop do hiše po služnostni poti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069209
ZIZ člen 43. ZZZDR člen 192, 192/1, 213. ZPP člen 343, 343/4, 409, 409/1.
skrbnik za posebni primer – kolizijski skrbnik – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči.
Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen.
Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071186
OZ člen 538. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prenakazilo pokojnikovih denarnih sredstev – nalog za prenakazilo denarnih sredstev – darilna pogodba – oblika – obstoj darilne pogodbe – trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Darilna pogodba ne nastane z golim konsenzom pogodbenih strank, ampak samo, če je sklenjena v strogi obliki ali če je darilo dejansko izročeno. Če darovalec premično stvar ali pravico prenese na obdarjenca tako, da lahko ta z njo prosto razpolaga, obličnost v pisni obliki ni potrebna.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja in izročitev v posest – porušenje zgradbe – neobstoj stanovanja – pravni interes za vložitev tožbe
Ker stanovanje, na katerega se nanaša tožba, ne obstaja več, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik nima več pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja, ki ne obstaja zaradi porušenja zgradbe, v kateri se je nahajalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0080753
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 30, 30/1. ZPP člen 155, 155/1, 274, 274/1, 284, 319, 319/3. ZPPCP-1 člen 1, 70, 70/2.
narok za glavno obravnavo - prvi narok - dokazni sklep - prekluzija - prevozna pogodba - CMR - poškodbe blaga - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o pobotnem ugovoru - pravdni stroški - stroški fotokopij
Opisovanje procesnih situacij v posameznih pridruženih zadevah in pravno naziranje, ki ga je podala tožena stranka v navedeni vlogi, je vedno dopustno, ne glede na to, ali gre za prvi ali preloženi narok.
Če sodišče v dokaznem sklepu obrazloži, da je vpogledalo vse listine v spisu in jih tudi številčno označi, sodišču ni treba povzeti vseh listin, ki jih je vpogledalo. Iz spisa se namreč vidi, katere listine je sodišče prve stopnje uporabilo v dokaznem postopku.
Vsaka stranka ima svoje vloge in priloge k vlogam, vloge nasprotne stranke pa dobi od sodišča. Iz uradnega zaznamka o pregledu spisa in o izdaji fotokopij pa izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke kopiral spis v zvezi z vlogami in prilogami, ki so bile že posredovane tožeči stranki.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba službenega vozila - verbalno in fizično nadlegovanje
Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj bi nesmotrno porabljal delodajalčeva sredstva, obračunaval potne stroške za službena potovanja hkrati za uporabo službenega in lastnega vozila, obračunaval kilometrino na službeni poti za uporabo lastnega vozila, čeprav je imel na voljo službeno vozilo, s službeno kartico plačeval gorivo izven relacije službene poti in takrat, ko ni uporabljal službenega vozila, ter verbalno nadlegoval in motil pri delu ter fizično napadel dve delavki. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavane kršitve predstavljajo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izkazan razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa je podan tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ker tožnikovo ravnanje vsebuje vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Ker je razlog za izredno odpoved izkazan že s prvo očitano kršitvijo, je izpodbijana izredna odpoved zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
motenje posesti – postavitev zapornice na parkirišču – posest – soposest – zadnje stanje posesti – zunanja vidnost – trajnost – izključujočnost – dostopnost stvari – izdaja začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – neizkazanost verjetnosti obstoja terjatve
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku. Ugotovljena dejanska oblast tožnikov na spornem parkirišču ne izpolnjuje kriterija izključujočnosti (možnost izključevanja tretjih od (so)uporabe stvari) in dostopnosti ((so)posestnik ima vselej, kadar to hoče, možnost stvar (so)uporabljati), zato o soposesti tožnikov na spornem parkirišču ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084134
OZ člen 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – napad psa – strah – strah za drugega – spor majhne vrednosti – obseg pritožbenega izpodbijanja – zakonske zamudne obresti
Strah za drugega ni pravno priznana škoda. Pri odmeri odškodnine v konkretnem primeru je tako treba upoštevati le strah, ki ga je tožnica utrpela zase (tudi strah in nelagodje pred drugimi psi je del primarnega strahu), ne pa tudi strahu za mater in psa.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082853
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZNP člen 37. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13. ZST-1 tarifna številka 9612.
neplačilo sodne takse – posledica neplačila sodne takse – domneva umika predloga – ustavitev postopka – nastanek taksne obveznosti – taksa ob domnevi umika vloge oziroma zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek
Zadeva je bila zaključena, ker ni bila plačana sodna taksa in je sodišče moralo izdati sklep po določbi 105.a člena ZPP. Posledica ustavitve postopka v tem primeru pa je, da mora predlagatelj plačati eno tretjino sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071109
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZTLR člen 63. SPZ člen 153. ZOR člen 997. OZ člen 1012.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – sodba na podlagi pripoznave – identičnost zahtevkov – istovetnost dejanskih stanov – podlaga toženkine obveznosti – zastava nepremičnine – hipotekarna tožba – poroštvo – poroštvena izjava
Dva spora sta identična, kadar sta obravnavni pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre za identična spora, če imata tožbena zahtevka različen tožbeni temelj; če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077496
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 350/2, 351, 351/3, 442, 442/6, 442/7, 442/10. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/1.
nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike – stečaj nad premoženjem izbrisane družbe – prekinitev postopka – prenehanje teka roka med prekinitvijo postopka – vstop novega upnika v izvršilni postopek – pravočasnost predloga stečajnega upravitelja za vstop v postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.
Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se 10. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v konkretnem primeru ne more uporabiti, ker med strankama ni bil sklenjen dogovor za uporabo lastnega avtomobila tožnika v službene namene in ker ni dokazano, da bi tožnik za pot na izobraževanje prejel potne naloge. Med strankama je bila namreč sklenjena pogodba o izobraževanju, s katero je bil tožnik napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena z dokumentom, v katerem je komandirja policijske postaje kot tožnikov nadrejeni navedel, da tožniku pripada kilometrina na celotni relaciji od bivališča do kraja izobraževanja, ker tožnik zaradi šolskega urnika nima možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva. Tožena stranka je tožniku kilometrino izplačevala v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina za prevoženi kilometer, kar pa ni pravilno, saj ne gre gre za povračilo stroškov za prevoz na delo v smislu 2. odstavka 5. člena Aneksa in zato tožniku pripadala kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 40, 40/9, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-4, 236/3, 236/5.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – dolžnikova zahteva za odložitev odločanja – sklep sodišča k dopolnitvi zahteve – nepopoln sklep – manjkajoče listine – ugotovitev obstoja insolventnosti – nepredložitev trimesečnih poročil o izpolnjevanju ukrepov finančnega prestrukturiranja – razpravno načelo
Dolžnik je vse zahtevane listine po sklepu z dne 16. 12. 2015 sicer predložil, ni pa predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Iz tega dejstva sodišče ni moglo sklepati na obstoj neizpodbojne zakonske domneve iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. Na to zakonsko domnevo sodišče lahko opre svojo odločitev le v primeru, če je zaradi dolžnikove nepopolne zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnika korektno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če pa je nepopoln že sam sklep sodišča iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče svoje napake ne sme preložiti v breme dolžnika.
Prvostopenjsko sodišče je s presojanjem obstoja insolventnosti dolžnika na podlagi 40. člena ZFPPIPP prestopilo meje odločanja v obravnavani zadevi, ker je bilo v predmetnem postopku dolžno presojati le pogoje za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na zahtevo dolžnika, saj že sam tak predlog predpostavlja insolventnost dolžnika, zakonska možnost odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa je namenjena dolžniku, da izvede finančno prestrukturiranje in z njim odpravi insolventnost bodisi zunaj postopka prisilne poravnave ali pa v samem postopku prisilne poravnave. Prav zato se ugovor dolžnika zoper sklep upnika za začetek stečajnega postopka (v katerem dolžnik lahko izpodbija upnikove trditve o njegovi insolventnosti) in zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka medsebojno izključujeta.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0077481
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 5, 10, 10/1, 10/1-b, 10/4, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 17. ZPP člen 7, 7/1, 212, 213, 213/1.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov – ugovori – vezanost sodišča na izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba, potrjena kot EIN, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena Uredbe 805/2004), pri čemer pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo zgolj v primeru, če je sodba, potrjena kot EIN, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v katerikoli državi članici ali tretji državi, ob pogoju: 1.) da obe temeljita na istem dejanskem stanju in sta bili obe izdani med istima strankama; 2.) da je bila prejšnja izdana v državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe, in 3.) nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora (prvi odstavek 21. člena Uredbe 805/2004). Pod nobenim pogojem pa se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine (drugi odstavek 21. člena Uredbe 805/2004).
Pritožbeno ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov v spisu, da je Okrožno sodišče v Milanu dne 25. 3. 2015 dolžnikov predlog za umik potrdila o EIN razglasilo kot nedopusten za ponovno obravnavo. Iz obrazložitve izhaja, da ne gre za situacijo iz b. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe 805/2004, saj dolžnik plačilnemu nalogu, ki mu je bil pravilno vročen, v skladu s sodnim postopkom in v rokih, ki jih določa zakonodaja države članice, ki ga je izdala (Republika Italija), ni ustrezno ugovarjal, zato ni izpolnjena okoliščina iz b. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe 805/2004, v skladu s katero se potrdilo o EIN umakne, kadar je bilo napačno odobreno glede na pravila, določena v Uredbi 805/2004.
razrešitev upravitelja - lastna zahteva upravitelja za svojo razrešitev - zdravstveno stanje
Ker je pritožnik uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepredlaganju začasne ustavitve njegovega imenovanja v novih zadevah in porabi vseh razpoložljivih sredstev za kritje stroškov stečajnega postopka v predmetnem stečajnem postopku, s tem pa tudi očitek prvostopenjskega sodišča o neutemeljeni selektivni izbiri postopkov, v katerih bo upravitelj opravljal svojo funkcijo, je neutemeljeno izostala presoja prvostopenjskega sodišča o zatrjevanem zdravstvenem stanju upravitelja, ki ga je izkazoval s predloženim zdravniškim potrdilom in presoja (ne)zmožnosti upravitelja za opravljanje svoje funkcije v tem postopku, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.