sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa
Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene privolitve (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084131
URS člen 15, 15/3. OZ člen 10, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – resničnost zapisanega
Ker se tožnica ne namerava umakniti iz medijev, so posledično njena dejanja, kot je prostitucija, lahko opisana v javnosti brez poseganja v zasebnost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081563
URS člen 125. Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) člen 4, 4/3, 4/4, 5, 5/2. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 47, 47/1, 119, 119/1, 119/1-b. ZPP člen 13, 13/1.
tožba za izbris znamke iz registra - enakost ali podobnost - enakost ali podobnost blaga ali storitev - razredi po nicejski klasifikaciji - verjetnost zmede v javnosti - verjetnost zamenjave - verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko - izkoriščanje oziroma oškodovanje razlikovalnega značaja ali ugleda prejšnje znamke - besedna podobnost - slikovna podobnost - zvočna podobnost - povprečni porabnik - splošna javnost - strokovna javnost - vezanost sodišč na odločbe upravnih organov - odločba urada za harmonizacijo na notranjem trgu evropske unije
Verjetnost zmede v javnosti obstaja, če obstaja nevarnost zamenjave znamk.
Nevarnost zmede je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Pri presoji je treba upoštevati vzajemno učinkovanje med stopnjo podobnosti znamk, stopnjo podobnosti blaga in storitev in razlikovalnim učinkom starejše znamke. To na primer pomeni, da večji ko je na primer razlikovalni učinek starejše znamke, bolj se mora nova znamka razlikovati od stare. Pri presoji podobnosti znamk je odločilen celotni vtis na povprečnega porabnika. Tega je potrebno določiti glede na vrsto blaga ali storitev.
Nevarnost zamenjave se presoja pri vseh znamkah enako, in sicer predvsem, ali obstaja nevarnost zamenjave pri porabniku, ki ne ve, da obstajata dve različni znamki. Porabnik, ki ve, da obstajata dve različni znamki, namreč ni toliko izpostavljen nevarnosti, da bo eno znamko zamenjal za drugo. Prav medmrežje ponuja tehnične možnosti, da se lahko porabnik, ki ne ve za obstoj dveh znamk, lažje izogne nevarnosti zamenjave.
Uglednost znamke se lahko dokazuje z raziskavami javnega mnenja ali podatki o tržnem deležu.
Za odločanje o podelitvi znamke po slovenskem nacionalnem pravu sta pristojna izključno slovenska uprava in v primeru spora še slovensko sodstvo. Urad za harmonizacijo na notranjem trgu je upravni organ EU. Odloča o registraciji znamke po pravu EU. Njegove odločitve za slovensko sodišče, ko odloča o znamki po slovenskem nacionalnem pravu, nimajo nikakršnega pomena. Nanje torej katerokoli slovensko sodišče ni vezano. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ker v procesnem smislu nepomembnega dejstva, to je odločbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu, ni navedlo v svoji obrazložitvi.
razrešitev upravitelja - lastna zahteva upravitelja za svojo razrešitev - zdravstveno stanje
Ker je pritožnik uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepredlaganju začasne ustavitve njegovega imenovanja v novih zadevah in porabi vseh razpoložljivih sredstev za kritje stroškov stečajnega postopka v predmetnem stečajnem postopku, s tem pa tudi očitek prvostopenjskega sodišča o neutemeljeni selektivni izbiri postopkov, v katerih bo upravitelj opravljal svojo funkcijo, je neutemeljeno izostala presoja prvostopenjskega sodišča o zatrjevanem zdravstvenem stanju upravitelja, ki ga je izkazoval s predloženim zdravniškim potrdilom in presoja (ne)zmožnosti upravitelja za opravljanje svoje funkcije v tem postopku, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja in izročitev v posest – porušenje zgradbe – neobstoj stanovanja – pravni interes za vložitev tožbe
Ker stanovanje, na katerega se nanaša tožba, ne obstaja več, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik nima več pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja, ki ne obstaja zaradi porušenja zgradbe, v kateri se je nahajalo.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069209
ZIZ člen 43. ZZZDR člen 192, 192/1, 213. ZPP člen 343, 343/4, 409, 409/1.
skrbnik za posebni primer – kolizijski skrbnik – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči.
Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen.
Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.
ZPP člen 188. ZNP člen 23, 23/1, 37. ZVEtL člen 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – subsidiarna uporaba ZNP – umik predloga v nepravdnem postopku – soglasje nasprotnega udeleženca
Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
osebni stečaj – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – do kdaj se lahko vloži predlog za odpust obveznosti
Dolžnik v pritožbi trdi, da predloga za odpust obveznosti sploh še ni vložil, zato v konkretnem primeru ne obstaja ovira za končanje postopka osebnega stečaja.
Ker se začne postopek odpusta obveznosti le na predlog dolžnika, sodišče prve stopnje med postopkom osebnega stečaja brez ustreznega predloga ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kdaj bodo pri dolžniku prenehale ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Posledično dolžnika tudi ni bilo dolžno med postopkom pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti.
ZFPPIPP člen 40, 40/9, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-4, 236/3, 236/5.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – dolžnikova zahteva za odložitev odločanja – sklep sodišča k dopolnitvi zahteve – nepopoln sklep – manjkajoče listine – ugotovitev obstoja insolventnosti – nepredložitev trimesečnih poročil o izpolnjevanju ukrepov finančnega prestrukturiranja – razpravno načelo
Dolžnik je vse zahtevane listine po sklepu z dne 16. 12. 2015 sicer predložil, ni pa predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Iz tega dejstva sodišče ni moglo sklepati na obstoj neizpodbojne zakonske domneve iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. Na to zakonsko domnevo sodišče lahko opre svojo odločitev le v primeru, če je zaradi dolžnikove nepopolne zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnika korektno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če pa je nepopoln že sam sklep sodišča iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče svoje napake ne sme preložiti v breme dolžnika.
Prvostopenjsko sodišče je s presojanjem obstoja insolventnosti dolžnika na podlagi 40. člena ZFPPIPP prestopilo meje odločanja v obravnavani zadevi, ker je bilo v predmetnem postopku dolžno presojati le pogoje za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na zahtevo dolžnika, saj že sam tak predlog predpostavlja insolventnost dolžnika, zakonska možnost odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa je namenjena dolžniku, da izvede finančno prestrukturiranje in z njim odpravi insolventnost bodisi zunaj postopka prisilne poravnave ali pa v samem postopku prisilne poravnave. Prav zato se ugovor dolžnika zoper sklep upnika za začetek stečajnega postopka (v katerem dolžnik lahko izpodbija upnikove trditve o njegovi insolventnosti) in zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka medsebojno izključujeta.
Ob upoštevanju Splošnih pogojev AO bi tožnik domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo.
OZ člen 45, 45/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 81. ZPP člen 355.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je urejen v 81. členu ZDR-1. Glede veljavnosti sporazuma se uporabljajo določbe ZDR-1 o ničnosti in izpodbojnosti (14. in 15. člen ZDR-1) ter ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZDR-1 smiselno splošna pravila civilnega prava, ki jih vsebuje OZ. Tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi bil sporazum z dne 22. 10. 2014 izpodbojen zaradi napake volje – grožnje. Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ (prim. s sodbami Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 279/2011 z dne 4. 6. 2012, št. VIII Ips 2/97 z dne 13. 5. 1997 in drugimi).
Za veljavno sklenitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe potrebna tudi svobodna in prava volja, ki pa jo lahko izrazi le oseba, ki se svojega ravnanja zaveda in razume njegove posledice. Tožnik je med postopkom trdil, da zaradi jemanja močnih protibolečinskih zdravil v času podpisa sporazuma ni mogel oblikovati prave volje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, da tožnikovo psihično stanje v času sklepanja sporazuma ni odločilno, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neprimeren predlog začasne odredbe – namen zavarovanja terjatve – prepustitev nepremičnine v trajno last in posest – prepoved odtujitve in obremenitve – nepremičnina v družbeni lasti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – prekoračitev tožbenega zahtevka
Predlagana začasna odredba je očitno neprimerna in z njo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve. Z nasprotno tožbo je namreč od tožencev zahteval, da mu parceli prepustijo v trajno last in posest. S predlagano začasno odredbo pa predlaga sodišču, da tožencem prepove obremenitev in odtujitev obeh parcel do pravnomočne rešitve spora, pri čemer pa iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da sta parceli družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe na tožnika. To pomeni, da s predlagano začasno odredbo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba službenega vozila - verbalno in fizično nadlegovanje
Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj bi nesmotrno porabljal delodajalčeva sredstva, obračunaval potne stroške za službena potovanja hkrati za uporabo službenega in lastnega vozila, obračunaval kilometrino na službeni poti za uporabo lastnega vozila, čeprav je imel na voljo službeno vozilo, s službeno kartico plačeval gorivo izven relacije službene poti in takrat, ko ni uporabljal službenega vozila, ter verbalno nadlegoval in motil pri delu ter fizično napadel dve delavki. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavane kršitve predstavljajo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izkazan razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, hkrati pa je podan tudi odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, ker tožnikovo ravnanje vsebuje vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Ker je razlog za izredno odpoved izkazan že s prvo očitano kršitvijo, je izpodbijana izredna odpoved zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka sicer pravilno zatrjuje, da je bilo (materialno) dokazno breme v zvezi s pravilno izpolnitvijo obveznosti po podjemni pogodbi na strani tožeče stranke, vendar pa se med dokaznim postopkom lahko premešča procesno dokazno breme.
Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Tožena stranka bi morala v zvezi s tem zatrjevati konkretno opustitve podjemnikove pojasnilne dolžnosti, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storila (prav tako pa tudi ne v pritožbenem postopku), saj svojemu trditvenemu bremenu ne more zadostiti zgolj s sklicevanjem na to, da izdelek tožeče stranke ni v skladu s pričakovanji tožene stranke, kot tudi ne s trditvami, da je tožeča stranka sodelovala pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.
izostanek z naroka - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev - nekonkretizirane trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Ker gre za pavšalne in nekonkretizirane očitke, ki jih tožeča stranka ni v ničemer pojasnila oziroma zanje ni navedla razlogov, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj na njih niti ni moglo konkretizirano odgovoriti.
Tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, se le tega ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila. Skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP lahko v takem primeru sodišče zasliši zgolj stranko, ki je prišla na narok, torej v konkretnem primeru tožečo stranko. Tudi sicer pa bi morala tožena stranka kršitve določb pravdnega postopka, torej tudi po njenem neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, grajati takoj, ko je to mogoče. Slednjemu zaradi neutemeljene odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni zadostila.
znižanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene okoliščine – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog za odpoved
Če preživninski zavezanec izgubi zaposlitev po svoji krivdi, ne gre za pravno upoštevne spremenjene preživninske zmožnosti zavezanca, ki bi ga v smislu 132. člena ZZZDR opravičevale do zniževanja preživnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118. URS člen 27. Uredba o upravnem poslovanju člen 80, 80/2. KZ-1 člen 90, 221, 221/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kršitve obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni rok - objektivni rok
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku (ki morda poteka celo istočasno). Delovno sodišče v tem sporu samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, tudi če zoper delavca sploh ni bil uveden kazenski postopek. Delovno sodišče pa ne odloča o kazenski odgovornosti storilca, ampak zgolj presoja obstoj znakov kaznivega dejanja.
V primeru trajajoče kršitve pogodbenih obveznosti rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha, vse dotlej namreč kršitev traja. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila očitana kršitev tožnika storjena z dejanjem vklopa preusmeritve elektronske pošte in se je kontinuirano ponavljala vsak dan vključene preusmeritve, vse dokler se delovna postaja tožnika ni zavarovala, tako da mu je bila odvzeta in zapečatena. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila kršitev trajajoče narave in da je z njenim prenehanjem pričel teči objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zmotno pa je sodišče prve stopnje štelo, da je tožena stranka razlog za izredno odpoved oziroma hujšo kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja, ter storilca ugotovila šele z dnem zagovora, saj sta bila razlog za izredno odpoved in storilec toženi stranki znana najkasneje tedaj, ko je prejela izvedensko mnenje v postopku zavarovanja dokazov. Takrat je začel teči 30-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po poteku navedenega roka, je nezakonita, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo, delno pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 399, 399-1, 399-4, 408, 408/2. KZ člen 134, 134/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – premoženjski položaj stečajnega dolžnika – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Posledično ne pomeni ovire za odpust obveznosti.