ZDR-1 člen 79, 79/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 137, 137/1, 137/2. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).
denarna socialna pomoč - število družinskih članov - zunajzakonski partner
ZUPJS v četrtem odstavku 10. člena določa, da se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Ne glede na prejšnjo določbo pa lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti (peti odstavek 10. člena). Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da v primeru tožnice in A.A. v času izdaje izpodbijanih odločb niso obstajali elementi zunajzakonske skupnosti. Tožnica in A.A. imata dva skupna otroka, vendar sta živela na različnih naslovih, med njima ni bilo ekonomske skupnosti in s strani A. A. tudi ne čustvene pripadnosti ter intimne povezanosti za skupno življenje. Zato je odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči poleg tožnice in njenih treh otrok štela tudi A.A., nepravilna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb tožene stranke in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno upravno odločanje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006537
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCp člen 56, 56/1. ZKP člen 3, 3/2.
prometna nesreča iz malomarnosti - dejansko stanje - nepreglednost - varna vključitev na prednostno cesto - krivda
Če se voznik zaveda, da se zaradi nepreglednosti in drugih ovir, ne more varno vključiti v promet na prednostno cesto, tega (torej vključiti se v promet) ne sme storiti, saj lahko pričakuje, da bo po prednostni cesti vozilo vozilo, ki ga ni videl ali mogel videti.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 161, 161/3, 163, 163/1. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-6, 23/1-9, 23/2. URS člen 25.
pravica do pritožbe - pravni pouk v odločbi o zahtevi za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjsko sodišče ob prejemu pritožbe preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj), šele če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, lahko višje sodišče pritožbo presoja vsebinsko.
S tem, ko sodišče v pravnem pouku ni navedlo, da pritožba storilcev zoper sodbo ni dovoljena, to še ne pomeni, da jima je priznalo pravico do pritožbe. Stališče teorije in sodne prakse je tudi, da napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023430
KZ-1 člen 56, 56/3, 56/4, 122, 122/1. ZKP člen 372, 372-6, 445.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – vštevanje globe – sankcija, ki jo je obsojenec plačal za prekršek – deloma isti historični dogodek – vštevanje globe v primeru preklica pogojne obsodbe – kršitev kazenskega zakona – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ker zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 deloma vsebujejo tudi znake prekrška po navedeni določbi ZJRM, bi bilo v primeru preklica pogojne obsodbe, izrečene obdolžencu, plačano globo na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 potrebno všteti v izrečeno zaporno kazen, pri čemer je, skladno s četrtim odstavkom 56. člena KZ-1, 42 EUR globe izenačeno z dnevom odvzema prostosti.
Tožeča stranka, ki se ne pritožuje zoper odločitev o glavni stvari, nima pravnega interesa za pritožbo zoper procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo le zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan v času, ko je bila v Sloveniji denarna enota SIT, ki pa ni več v uporabi.
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
ZJU člen 23, 23/, 23/2, 23/3, 23/4, 156, 156/5, 158. ZDR-1 člen 10, 10/6. ZLS člen 29, 66. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- reorganizacija - objava spremembe sistemizacije
Pogoj za veljavnost Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je njegova pravilna objava. Po 66. členu ZLS morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V 26. členu Pravilnika je bilo določeno, da se objavi na oglasni deski občinske uprave in začne veljati 16. 12. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil Pravilnik objavljen na način, ki je omogočil seznanitev s sprejetjem sprememb sistemizacije – skladno z zahtevo iz 5. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je Pravilnik bil objavljen na oglasni deski, četudi sta očitno pri toženi stranki obstajali dve oglasni deski, ena v nadstropju, ena v pritličju. Nova županja je, za razliko od bivšega župana, ki je uporabljal oglasno desko v nadstropju, uporabila oglasno desko v pritličju. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, zakaj je dalo večjo težo izpovedi županje in dveh prič, ki sta potrdili objavo Pravilnika v pritličju, kot pa izpovedi tožnice ter dveh prič (ki ju tožnica izpostavlja v pritožbi), da Pravilnik sploh ni bil objavljen, saj so tožnica in priči očitno spremljali le objave na oglasni deski v nadstropju.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – oprava nalog v organizaciji, v kateri je storilec hkrati uporabnik njenih storitev
Nikakršnega razumnega razloga ni, da storilec ne bi opravil naloge v splošno korist v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
ZUJF člen 246. 267. Pogodba o delovanju Evrope Unije (PDEU) člen 267. ZDR člen 131.
regres za letni dopust - zavrženje tožbe
Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
ZIZ člen 107, 107/2. Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22.12.2000, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.12.2012, o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5.
novo sredstvo izvršbe - terjatev dolžnika v tujini - pristojnost slovenskega sodišča - rubež terjatve - neposredno dejanje izvršbe
Čeprav dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve ne more uveljavljati pravnih sredstev in je ta sklep šteti kot obvestilo o prenosu terjatve, ki zadošča za prehod obveznosti na novega upnika v primeru pogodbenega prenosa terjatve, je vendarle s tem že opravljeno neposredno dejanje izvršbe, saj ima vročitev sklepa o rubežu učinek rubeža. Tako opravljeno neposredno dejanje pa nedvomno posega v suverenost druge države članice, ki ima izključno pristojnost za izvajanje sodne oblasti na svojem ozemlju.
Čeprav je terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, del dolžnikovega premoženja oziroma sodi v njegovo premoženjsko sfero, je potrebno upoštevati, da se to dolžnikovo premoženje, na katerega je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, nahaja v tujini. Res je sicer, da se predmetna izvršba vodi zoper dolžnika in da je upnik upravičen predlagati izvršbo zoper dolžnika tudi na njegove terjatve zoper njegove dolžnike, vendar ima slovensko sodišče pristojnost dovoliti izvršbo le na tisti del dolžnikovega premoženja, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije.
Po 2. točki 1. odstavka 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Za zmanjšanje dohodka morata biti tako izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je oseba prenehala prejemati periodični dohodek in da ni začela prejemati drugega periodičnega dohodka, pri čemer morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, ki ga je tožnik začel prejemati po prenehanju prejemanja plače, je skladno z 2. odstavkom 13. člena ZUPJS periodični dohodek. To pomeni, da je tožnik po prenehanju prejemanja plače prejemal drug periodični dohodek, zato niso izpolnjeni pogoji po 2. točki 13. člena ZUJPS za zmanjšanje dohodka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPIZ-2 člen 173, 173/4, 174, 174/2, 174/3, 196. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
starostna pokojnina - odmera - začetek izplačevanja pokojnine
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila dne 6. 11. 2012, zato se ji starostna pokojnina v skladu z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 lahko izplačuje za največ šest mesecev za nazaj, torej od 1. 6. 2012 dalje.
Sodišče prve stopnje je z delom izreka sodbe tožencu odredilo ponovno odmero invalidske pokojnine za določeno obdobje tako, da se poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še dodaten znesek. Ker je najugodnejša pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, upoštevnih iz določenega števila zaporednih let, lahko vedno le ena, je odredba tožencu, da pri ponovni odmeri invalidske pokojnine poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še določen znesek, nejasna in posledično neizvršljiva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.