ZIZ člen 212. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 37, 41, 128.
rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zemljiškoknjižno dovolilo
Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost delodajalca – oprema za delo
Tožnik je bil res seznanjen in poučen o svojem delu ter je opravil izpit iz varstva pri delu. Vendar, tudi če za konkretno delo ni predpisana nobena posebna dodatna oprema oziroma sredstvo za delo, je očitno, da je za izvedbo delovne naloge tožnik takšen pripomoček (stol oziroma stolico) glede na opis izvedbe dela potreboval, iz česar sledi, da bi mu moral delodajalec takšen pripomoček oziroma sredstvo za delo zagotoviti.
V primeru, ko taksni zavezanec v roku iz plačilnega naloga vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ta njegov predlog zadrži izvršljivost plačilnega naloga vse do tedaj, ko se taksnemu zavezancu po prejemu pravnomočne odločitve, da njegovemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ni bilo ugodeno, izteče rok za prostovoljno plačilo dolgovane takse. Upnik bi tako za uspeh s pritožbo moral dokazati, da je takso za predlog za izvršbo plačal najkasneje v 8 dneh po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, v katerem se je seznanil z dejstvom, da plačila sodne takse za predlog za izvršbo ne bo oproščen.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neposlovanje družbe – nesprejem pisemskih pošiljk – objava sklepa na straneh AJPES – rok zs pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk pravilno ugotovilo, da obstoji razlog za izbris družbe iz 2. točke 1. odst. 427. člena ZFPPIPP-A.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
zaznamba izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba
Zaznamba izvršbe opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Ugovor ali pritožba, ki ju dolžnik vloži v izvršilnem postopku, torej nista ovira za zaznambo izvršbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2, 88/3, 88/6, 116. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - mnenje komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ko se v individualnem delovnem sporu presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, se presoja tudi obstoj razlogov za odpoved. V tem okviru lahko sodišče ugotovi, da razlogi niso obstajali, četudi je komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožniku tožena stranka utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela v skladu z njegovo preostalo delovno omejitvijo.
KZ člen 288, 288/4. KZ-1 člen 7, 7/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe – milejši zakon – kršitev kazenskega zakona
Za izpolnitev vseh znakov kaznivega dejanja krive ovadbe po IV. odst. 283. čl. KZ-1 se ne zahteva zgolj naznanitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa naznanitelj ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, temveč še, da naznanitelj s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. Ravnanje državnih organov, kot reakcija na krivo ovadbo mora biti ne le izkazano, temveč tudi povzeto v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, saj je sicer na mestu sklep, da dejanje, kot je opisano, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja in torej ne gre za kaznivo dejanje.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum je s toženo stranko sklenila tako, da je napisala prošnjo, tožena stranka pa je istočasno, v navzočnosti tožnice, s tem pisno soglašala, kasneje istega dne pa je tožnici po pošti poslala „sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi“ in pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ki ga tožnica sicer ni podpisala).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
OZ člen 3, 73, 73/3, 101, 102, 103, 282. ZPP člen 442 - 458. ZVPot člen 49 - 55, 56, 56/1.
načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - potrošnik - pogodba o finančnem leasingu - prodaja na obroke - kogentne določbe - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi sta pravdni stranki sklenili pogodbo o finančnem leasingu, ki po vsebini predstavlja pogodbo o indirektnem finančnem leasingu, katera je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba. Z njo sta pravdni stranki svobodno uredili svoje obligacijsko razmerje (3. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedena pogodba veljavna, kar tudi pomeni, da ni v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). To je potrebno poudariti zato, ker je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati in uporabiti tudi kogentne določbe Zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot, ki je v razmerju do OZ specialni predpis, in se uporablja le za osebe, ki jih lahko v skladu s tem zakonom štejemo za potrošnike, in to le v njihovih razmerjih s ponudniki blaga in storitev (podjetji). V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZVPot določbe tega zakona o prodaji na obroke (49. člen do 55. člen) veljajo tudi za leasing pogodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena pogodba v skladu tudi z navedenimi določili ZVPot.
ZKP člen 236, 236/3, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
izločitev dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - mladoletna privilegirana priča - izjave privilegirane priče izvedencu - sposobnost razumeti pomen pravne dobrote
V kolikor sodišče ugotovi, da se sodba ne sme opreti na izpovedbo privilegirane priče, potem tudi izvedenec zaradi ekskluzije ne sme upoštevati v izvidu in mnenju izjav takšnih prič, ko opisujejo okoliščine, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.
uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1965) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 18. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 3, 3/1, 3/1-4.
pokojninska doba – delo na kmetiji – delovno razmerje
Ker je tožnik delo na kmetiji v obdobju od septembra 1967 do januarja 1970 opravljal nepretrgano in več kot poln delovni čas ter po navodilih in pod nadzorom lastnika kmetije, plačilo za delo pa je pretežno prejemal v naravi (hrana, stanovanje, občasno obleka, potni stroški), ima to delo značilnosti delovnega razmerja in se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba, kljub temu da tožnik ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi niso bili plačani prispevki.