ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
povračilo stroškov zdravljenja – nekonvencionalno zdravljenje v tujini
Ker terapija, ki jo je tožnica opravila v tujini (v Avstriji), predstavlja nekonvencionalno zdravljenje, ki ni zajeto med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
priobalno zemljišče – krušenje skal - odškodninska odgovornost upravitelja zemljišča, ki je javno dobro – skrb za varnost in zdravje – opozorilne table za nevarnost
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage.
Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra.
Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnica je tožbo za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložila po poteku roka 30 dni. Ker je ta rok prekluzivne narave, tožnica zaradi zamude roka nima pravice do sodnega varstva. Njena tožba se zavrže.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
Tožnik je delal pod vodstvom tožene stranke, na gradbišču, zato je bila tožena stranka kot izvajalka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega dela, ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju je bil delavec z njo, četudi so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0002644
Uredba Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 3/1-c.
pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - nespornost zahtevka
V postopku potrditve evropskega naloga za izvršbo ni več možno zatrjevati, da odgovor na tožbo v pravdnem postopku ni bil obrazložen.
V (našem) pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti ni predvidena sodba zaradi izostanka z naroka in je slovenska procesna ureditev ne pozna.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 93, 93/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalidnost - stanje do dokončne odločbe
Ker se invalidnost v socialnem sporu presoja glede na stanje, kot je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, je odločitev toženca, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ker je popolnoma nezmožna za delo, pravilna, kljub tem, da se je njeno stanje oziroma delazmožnost po dokončnosti odločbe lahko spremenila oziroma izboljšala.
Odškodnina po določbi 2. odst. 112. čl. ZDR, po kateri je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini plačila za čas odpovednega roka, zapade v plačilo z dnem podaje odpovedi (saj odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode).
Zaradi upokojitve odvetnika – pooblaščenca tožeče stranke pooblastilno razmerje po ZPP ni prenehalo. Iz tega razloga se pisanja, ki se na tožečo stranko nanašajo, vročajo upokojenemu odvetniku kot univerzitetnemu diplomiranemu pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne avtomatično odvetniku – prevzemniku pisarne.
Če poda s strani sodišča določeni sodni izvedenec logično in prepričljivo mnenje o vzrokih za zdravstvene težave, določitev drugega izvedenca iste stroke ni potrebna, četudi se stranka s podanim mnenjem ne strinja.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Kljub temu, da je pri tožnici invalidnost I. kategorije nastala šele po izdaji prvostopne odločbe toženca, sodišče prve stopnje ni ravnalo nezakonito s tem, ko je to odločbo odpravilo, saj s prvostopno odločbo toženca ni bilo odločeno o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja, ampak je bila njena zahteva zavrnjena.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožniku je bila z novo pogodbo o zaposlitvi ponujena ustrezna zaposlitev, saj se je za delovno mesto, na katero se je nanašala, zahtevala ista stopnja strokovne izobrazbe kot za delovno mesto, na katerem je delal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti zaposlitve nadalje ni bistveno, da se je za ponujeno delovno mesto zahtevala alternativno tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe in da je način dela drugačen, kot je bil na prejšnjem delovnem mestu.
Določba 1. odstavka 63. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po kateri spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem, ni le razčlenila določbe 1. odstavka 43. člena ZZVZZ, po kateri ima pravico do povračila potnih stroškov (ki po 4. odstavku 39. člena ZZVZZ obsega tudi stroške nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju) tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija, temveč je samostojno določila, da spremstva v navedenih primerih sploh ni mogoče odrediti in je s tem izničila določbo 1. odstavka 43. člena ZZVZZ. V takšnem primeru je sodišče dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, in določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne more uporabiti.
Kljub temu, da se nista mogla toženca brez svoje krivde vključiti v novi način zbiranja odpadkov zaradi sporne služnostne poti, se ne moreta izogniti obvezni uporabi storitev javne službe, ki jo za povzročitelje komunalnih odpadkov narekuje Odlok.
ZPP člen 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 171, 171/1.
psihična bolezen - procesna sposobnost – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče tako zavrne dokazni predlog, če je nedopusten, neprimeren, prepozen ali nepotreben; v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o tem ustrezno obrazložiti. Zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo toženčevemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. Toženec se zato upravičeno sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP .
ZEKon člen 164, 164/1. ZTeM člen 155. ZOR člen 210, 217. OZ člen 190, 196.
neupravičena obogatitev - raba tuje stvari - uporaba tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Tožnik (kot lastnik zemljišča) ni dal soglasja za namestitev GSM bazne postaje na RTV pretvornik. Iz tehničnega vidika gre le za delitev lokacije, kjer R. odstopa svoj prostor na stolpu operaterju M. in je vseeno, ali se na enem antenskem stolpu nahaja večje število različnih oddajnikov. Tožnik ne zatrjuje, v čem je njegovo prikrajšanje. Toženi stranki uporabljata prav toliko zemljišča tožnika kot pred priklopom M., torej toliko, kot je po pogodbi. Tožnik tudi ne pove natančno, kakšno korist ima od tega prvotožena stranka. M. namreč plačuje najemnino, a po trditvah, ki jih tožnik ni prerekal, izključno za uporabo prostora na antenskem stolpu.
Za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke je edini pogoj obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino.