ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 8, 17.
zavarovalna doba – čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov – čas opravljanja kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni bil lastnik kmetijskega zemljišča, velikega vsaj en hektar, ni mogoče šteti, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, poleg tega pa tudi ni bil solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča in tudi ni bil zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ker ni bil zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, mu te dobe kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, tudi ni mogoče všteti kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.
ZPIZVZ člen1, 2, 19, 22. ZPIZ-1 člen 177. ZPIZ člen 171.
starostna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci
Čeprav je tožnik na dan 18. 10. 1991 dopolnil 37 let pokojninske dobe, tako da mu je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkalo največ 5 let pokojninske dobe, nima pravice do starostne pokojnine po ZPIZVZ, ker je bil še po 18. 10. 1991 in vse do 16. 6. 1997 zaposlen pri JLA in je bil ves ta čas zavarovanec tujega nosilca zavarovanja.
uporaba slovenskega prava - ugotavljanje prave volje - jamčevanje za napake - razdrtje pogodbe zaradi neodprave napake - odstop od pogodbe – izjava o odstopu od pogodbe – odstopno upravičenje kupca zaradi napak na stvari
Za ugotovitev prave vsebine volje je pri razlagi spornih določil pogodbe v skladu z 2. odstavkom 82. člena OZ potrebno ugotavljati tudi skupen namen pogodbenikov in upoštevaje splošna načela obligacijskega prava. Takšen namen sklenitve pogodbe je lahko izražen tako v nezapisanih ustno dogovorjenih pogojih ob sami sklenitvi pogodbe ali pa je takšna vsebina pogodbe rezultat dolgotrajnejšega usklajevanja med pogodbenima strankama, ki ob sklenitvi pogodbe ni bila izrecno zapisana, je bila pa s strani pogodbenih strank očitno usklajena.
Če je kupec pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe
ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
ZZVZZ člen 39, 81, 81/1, 81/5, 82, 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 174, 174/1, 235.
ugotovitev začasne nezmožnosti za delo – stroški upravnega postopka
Ker se postopek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo ni pričel po uradni dolžnosti, temveč na tožnikovo zahtevo, tožnik ni upravičen do povračila stroškov upravnega postopka (stroški pravnega zastopanja), čeprav je uspel s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063418
ZPP člen 286b, 337, 337/1.
prepozne pripombe na izvedeniško mnenje – odstop od pogodbe brez odpovednega roka
Tožeča stranka bi morala sama pravočasno ugovarjati ugotovitvam izvedenca takoj, ko je bilo to mogoče, v pravnih sredstvih pa le, če slednjega ni mogla prej uveljavljati brez lastne krivde. Tožeča stranka je mnenje izvedenca, skupaj z dvema dopolnitvama v postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti sprejela, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da izvedeniškemu mnenju ni mogla ugovarjati prej.
v obravnavanem primeru je šlo za pogodbo z večimi zaporednimi obveznostmi, ki so se na začetku poslovnega sodelovanja redno izpolnjevale, dokler tožnica ni prenehala z izpolnjevanjem svojih obveznosti in jo je zato tožena stranka večkrat pisno pozvala ter se z njo celo dogovorila v maju 2005 o poravnavi zapadlih obveznosti. Tožeča stranka se dogovorjenega ni držala, vsled česar je tožena stranka upravičeno pričakovala, da obveznosti tudi v prihodnje ne bodo izpolnjene ter utemeljeno izkoristila pravico iz 2. odstavka 11. člena pogodbe o odpovedi pogodbe brez odpovednega roka.
ZPIZ-1 člen 5, 115, 115/1, 115/1-3, 119, 426. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana člen 1, 6. Sklep o najnižji pokojninski osnovi in osnovi za odmero dodatnih pravic (2002) člen 2.
družinska pokojnina – starši – pogoj preživljanja
Ker tožnica, ki je bila ob hčerini smrti starejša od 52 let, ni dokazala, da ji je pokojna hči, po kateri tožnica uveljavlja družinsko pokojnino, v koledarskem letu pred svojo smrtjo redno mesečno dajala sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic (37.387,04 SIT oziroma 156,00 EUR), ni izpolnjen pogoj preživljanja družinskega člana ob smrti zavarovanca, zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine po pokojni hčeri.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
bolniški stalež – odločitev imenovanega zdravnika
Odločitev imenovanega zdravnika skladno s 1. odstavkom 234. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen v primerih iz 232. člena pravil (bolnišnično zdravljenje, bolezen v tujini in drugi utemeljeni razlog), lahko velja le za naprej. Iz tega razloga je nezakonita odločitev imenovanega zdravnika, sprejeta na predlog zavarovančevega delodajalca, da za nazaj odpravi s strani osebnega zdravnika že odobren bolniški stalež.
Zaradi upokojitve odvetnika – pooblaščenca tožeče stranke pooblastilno razmerje po ZPP ni prenehalo. Iz tega razloga se pisanja, ki se na tožečo stranko nanašajo, vročajo upokojenemu odvetniku kot univerzitetnemu diplomiranemu pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne avtomatično odvetniku – prevzemniku pisarne.
Če poda s strani sodišča določeni sodni izvedenec logično in prepričljivo mnenje o vzrokih za zdravstvene težave, določitev drugega izvedenca iste stroke ni potrebna, četudi se stranka s podanim mnenjem ne strinja.
dokazno breme – škoda – vzročna zveza – dokazna ocena – umik dokaznega predloga - tromboza
Ker bi tožeča stranka morala dokazati, da je zatrjevana tromboza v veni leve goleni posledica škodnega dogodka, pa je umaknila dokazni predlog z izvedencem internistom, iz izvedenskega mnenja izvedenca kirurga pa to dejstvo ni izhajalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka navedenega dejstva ni dokazala.
Določba 1. odstavka 63. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po kateri spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem, ni le razčlenila določbe 1. odstavka 43. člena ZZVZZ, po kateri ima pravico do povračila potnih stroškov (ki po 4. odstavku 39. člena ZZVZZ obsega tudi stroške nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju) tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija, temveč je samostojno določila, da spremstva v navedenih primerih sploh ni mogoče odrediti in je s tem izničila določbo 1. odstavka 43. člena ZZVZZ. V takšnem primeru je sodišče dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, in določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne more uporabiti.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
povračilo stroškov zdravljenja – nekonvencionalno zdravljenje v tujini
Ker terapija, ki jo je tožnica opravila v tujini (v Avstriji), predstavlja nekonvencionalno zdravljenje, ki ni zajeto med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
Za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke je edini pogoj obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino.
Domneva se, da obveznost podlago ima; pogodba bi bila nična le v primeru, da podlage ne bi bilo ali bi bila ta nedopustna. Če tega nobena od strank ne zatrjuje, sodišče preveri obstoj toženčeve obveznosti na osnovi podlage (cause), ki jo stranki zatrjujeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.