predujem za stroške cenitve dolžnikovega premoženja
Upnica je v pritožbi s predloženim dokazilom izkazala, da je predujem res plačala, le da na napačen račun in bo potrebno zato plačani znesek prenesti na račun sodnih pologov.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
zaznamba sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti – ustavitev izvršbe – umik predloga za izvršbo
Izbris zaznambe izvršbe izvede zemljiškoknjižno sodišče samo na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, med ostalimi tudi v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo.
Če ima zemljiškoknjižni lastnik, ki je hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku, kakršnekoli ugovore, ki se nanašajo na obstoj same terjatve, ki je predmet izvršbe, mora te podati v izvršilnem postopku, ne pa v zemljiškoknjižnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor - umik ugovora
ZIZ ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb ZPP, in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe.
zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti - kršitev načela enakosti – opis kaznivega dejanja – izzivanje narodnostne nestrpnosti
Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 18, 58, 538, 538/2. SPZ člen 43, 49.
določnost izreka sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – teorija realizacije
Izrek sodbe, v katerem ni opredeljeno, na katerem delu parcele se nahaja spornih 103,83 m², je nedoločen in nerazumljiv ter zato tudi neizvršljiv.
Glede na to, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, toženec s tožbo na izpolnitev (t. j. izstavitev zemljiškoknjižne listine) ne bi mogel uspeti.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. Sodni red člen 215, 216, 216/1, 221, 221/5, 223, 225.
zavrženje revizije – novo pooblastilo
Ker iz dohodnega žiga na reviziji, vloženi v sodni spis, izhaja, da je sodišče prejelo le po pošti poslano revizijo v treh izvodih, ne pa tudi prilog, ni mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da je bilo novo pooblastilo za zastopanje po odvetniku priloženo k reviziji, zato je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo zaradi nepredložitve novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – valorizacija odškodnine
Ni odločilno samo, ali je odmerjena pravična denarna odškodnina za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Dejstvo, da se tožnik zaradi poškodbe nekaj mesecev ni mogel intenzivno ukvarjati s športno rekreativnimi aktivnostmi (v omejenem obsegu in z manjšo intenzivnostjo pa je sicer z vadbo pričel že mesec in pol po poškodbi), ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
prevozna pogodba v železniškem prometu - odgovornost za blago, poškodovano med prevozom
Zaključek, da je toženi stranki glede na določbe 67. in 69. člena ZPPŽP prenehala pravica, da uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi poškodovanja blaga med prevozom, je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev, da je tožena stranka kot pošiljateljica blaga podala reklamacijo šele potem, ko je že prepustila blago svojim kupcem, torej prejemnikom blaga, saj temu dejstvu tožena stranka ni nasprotovala.
vdovska pokojnina – vojaški zavarovanec – aktivna legitimacija – izplačilo pokojnine za nazaj
Tožnica kot uživalka vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila na podlagi tega, da je imel njen pokojni mož pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ od 1. 8. 1998 dalje, ni aktivno legitimirana za uveljavljanje priznanja in izplačila starostne pokojnine po pokojnem možu za nazaj za čas od leta 1991 do 1998, saj je po smrti moža v letu 2002 pridobila le pravico do vdovske pokojnine.