Upnik (tožnik) je predlagal zadržanje razpisnega postopka za generalnega direktorja dolžnika (tožene stranke), dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje formalne pogoje za to delovno mesto. Tako oblikovani zahtevek iz predloga za izdajo začasne odredbe (pred začetkom pravdnega postopka) je ugotovitveni zahtevek. Ker ugotovitvena sodba ni izvršljiva, pri tožbi z ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, ki je praviloma možna le pri dajatvenem zahtevku. Iz tega razloga ob napovedani tožbi z ugotovitvenim zahtevkom predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
gestija – nujna gestija - nujna vzdrževalna dela - neodložljivost del - pridobitev lastninske pravice - solastnina - stroški
Ker ni šlo za nujno prenovo strehe, dela pa niso bila neodložljiva, tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je šlo v konkretnem primeru za nujno gestijo, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
Ker je tožnik solastni delež nepremičnine pridobil na podlagi pravnega posla, očitek pritožnika o pomanjkanju pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča – učinek ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da posamezni člen zakona ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določena vprašanja ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke, kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica – podlaga za vpis – večkratni zaporedni prenosi pravice
V konkretnem primeru sodba Okrožnega sodišča v Krškem ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, saj je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen tako, da navedena sodna odločba ni podlaga za vpis, niti se predlagatelj in sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbe o večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
zemljiškoknjižni predlog – načelo formalnosti – podlaga za vpis – pravnomočni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, kot izhaja iz pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in zato predlogu za vknjižbo ugodilo, saj ugovornih razlogov udeležencev glede deležev podedovanega premoženja ni moglo upoštevati. Te ugovore bosta morala rešiti v zapuščinskem postopku po pravnem predniku, kjer bo potrebno sanirati tudi morebitne storjene kršitve, ki jih očitata sodišču.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnica od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njene lastninske pravice, katero je na nepremičnini pridobila v skupnem premoženju z drugotožencem iz priložene tožbe. Prvotoženec pa je solastnik te parcele, katero zahteva tožnica. Ker je možno, da gre za gradnjo na tujem ali z dovoljenjem prvotoženca, zatrjuje se pa izvirni način pridobitve lastninske pravice, se zaznamuje spor tudi proti prvotožencu, čeprav ni bil s predlagateljico poročen.
ZOR člen 154. ZLPP člen 31. ZTuj člen 13/2. ZZT člen 6.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve izbrisanih - vzročna zveza - delovno dovoljenje - dovoljenje za začasno prebivanje – premoženjska škoda
Ker pridobitev delovnega dovoljenja ni bila vezana na vpis v evidenco stalnih prebivalcev RS, ne vzdržijo pritožbene navedbe, da tožnik zaradi odvzema osebnih dokumentov za delovno dovoljenje ni mogel zaprositi. Da bi tožnik želel pridobiti delovno dovoljenje oziroma da bi imel s tem težave, tožnik sploh ni zatrjeval. Zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza med izbrisom tožnika iz evidence stalnega prebivalstva RS in njegovo nezaposlenostjo ni podana, je tako pravilen, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor - umik ugovora
ZIZ ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb ZPP, in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe.