nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami
zemljiškoknjižni predlog – načelo formalnosti – podlaga za vpis – pravnomočni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, kot izhaja iz pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in zato predlogu za vknjižbo ugodilo, saj ugovornih razlogov udeležencev glede deležev podedovanega premoženja ni moglo upoštevati. Te ugovore bosta morala rešiti v zapuščinskem postopku po pravnem predniku, kjer bo potrebno sanirati tudi morebitne storjene kršitve, ki jih očitata sodišču.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse iz stečajne mase – premoženje stečajnega dolžnika
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika - odgovor dolžnika - izvršba na premičnine
V konkretni zadevi je bil že določen izvršitelj, odlog je bil predlagan glede premičninske izvršbe, kljub temu pa je upnik predlog za odlog poslal sodišču, namesto izvršitelju. Sodišče je o predlogu zmotno odločilo, ne da bi ga poslalo dolžniku v izjavo.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. Sodni red člen 215, 216, 216/1, 221, 221/5, 223, 225.
zavrženje revizije – novo pooblastilo
Ker iz dohodnega žiga na reviziji, vloženi v sodni spis, izhaja, da je sodišče prejelo le po pošti poslano revizijo v treh izvodih, ne pa tudi prilog, ni mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da je bilo novo pooblastilo za zastopanje po odvetniku priloženo k reviziji, zato je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo zaradi nepredložitve novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062844
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – poslovni delež na družbi – obveznost poplačila posojila – vlaganja v nepremičnino tretjega
Ni mogoče, da bi imela partnerja drugačen delež na pasivni kot na aktivi strani, to pa tudi pomeni, da je ob upoštevanju polovičnega deleža na skupnem premoženju polovičen tudi njun delež, ki se nanaša na poplačilo posojila.
Da bi tožnica lahko pridobila stvarno pravico, bi morala izkazati dogovor o skupni gradnji, kar pa ne pomeni zgolj dogovora o tem, da bosta stranki investirali v izgradnjo podstrešnega stanovanja v soglasju z lastniki nepremičnine, temveč tudi, da bosta na podlagi takšnega dogovora nato vlagatelja pridobila ustrezen stvarnopravni delež.
Nedopustno je stališče sodišča, da se zaradi majhne vrednosti opravljenih vlaganj ta lahko poračunajo z večletnim brezplačnim bivanjem v stanovanju. V danem primeru namreč ne pridejo v poštev določbe o neopravičeni obogatitvi, temveč je potrebno zahtevek na vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, obravnavati z vidika pravice do izplačila deležev vlaganja po 59. členu ZZZDR.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnica od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njene lastninske pravice, katero je na nepremičnini pridobila v skupnem premoženju z drugotožencem iz priložene tožbe. Prvotoženec pa je solastnik te parcele, katero zahteva tožnica. Ker je možno, da gre za gradnjo na tujem ali z dovoljenjem prvotoženca, zatrjuje se pa izvirni način pridobitve lastninske pravice, se zaznamuje spor tudi proti prvotožencu, čeprav ni bil s predlagateljico poročen.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.