zamuda pri izročitvi stanovanja – dodatno naročena dela - pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – podaljšanje končnega roka za izpolnitev – dolžnikova odgovornost za zamudo – izključitev dolžnikove zamude – trditveno in dokazno breme
Domneva se, da je vzrok za kršitev pogodbe v sferi pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ta pa lahko to domnevo ovrže. Tožena stranka se lahko na podlagi 240. člena OZ razbremeni svoje odgovornosti, če dokaže, da je zamudila z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
izjema od načela neposrednosti – branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank – pravica do obrambe
Ugotovljene okoliščine o starosti oškodovanke, o njenem bolezenskem stanju in v zvezi s tem bistveno omejenimi možnostmi gibanja ter upoštevaje podatek v spisu, da se oškodovanka nahaja v slabem psihofizičnem stanju in se zato zaslišanja, na katero je bila vabljena, ne more udeležiti, so tako tehtne okoliščine, da so opravičevale odločitev prvostopenjskega sodišča za branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine. Kasnejše predlaganje spornega dokaza je posledica (tudi) procesne pasivnosti prvostopnega sodišča, torej pravdne dinamike, ki ne more biti v škodo toženih strank. Zato je v spornem primeru bilo treba v korist toženih strank uporabiti določbo 2. odst. 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Izkazani so torej opravičljivi razlogi za kasneje predlagan dokaz z izvedencem.
Posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. Ali drugače povedano: terjatvi si stopita nasproti in prenehata do višine nižje na dan zapadlosti kasnejše terjatve, kar pomeni, da tedaj nehajo teči zamudne obresti prej zapadle terjatve, zamudne obresti od kasneje zapadle terjatve pa niti ne začnejo teči.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
ZSDP člen 94, 70, 70/2, 71. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 73, 73/1.
otroški dodatek – priznanje pravice – procesna predpostavka
Ker se otroški dodatek v primeru, ko se uveljavlja po preteku 90 dni od rojstva otroka, prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, je tožnik, ki je zahtevo podal dne 7. 11. 2005, do otroškega dodatka upravičen od 1. 12. 2005 dalje, in sicer za obdobje enega leta.
Ker tožeča stranka ni zanikala statusa neprofitnega stanovanja, lastnika neprofitnega stanovanja ni mogoče obremeniti glede obratovalnih stroškov po samem zakonu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/2.
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
nagrada za delo izvedenca
Navedena določila 41. člena Pravilnika res izrecno ne določajo, da bi izvedenec moral za obračun svojih analiz, ki so v zvezi z izvedenskim delom, predložiti ponudbo oziroma cenik podjetja ali zavoda, ki tudi opravlja takšne storitve, in je popolnoma neodvisen od njegove dejavnosti, vendar pa tak pogoj neodvisne in primerljive cene za navedene storitve izhaja iz samega namena navedenega člena Pravilnika.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
pravna podlaga - pravice iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za tožnika začel po uveljaviti ZPIZ-1 (1. 1. 2003), predstavljajo pravno podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja določbe ZPIZ-1 in ne določbe prej veljavnega ZPIZ, kljub temu da je invalidnost pri tožniku nastala v času veljavnosti ZPIZ (9. 10. 2002). Tožnik ima zato kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, temveč so pri delu potrebne določene omejitve, pravico do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1 in ne do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu iz 133. člena ZPIZ.
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja o neupravičeni pridobitvi. Za takšen zahtevek je treba izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse iz stečajne mase – premoženje stečajnega dolžnika
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.