Ker je dolžnik prejel čitljiv predlog za izvršbo kot sestavni del sklepa o izvršbi šele po tem, ko je prej že vložil redni ugovor zoper sklep o izvršbi, je šele s prejemom čitljivega predloga za izvršbo lahko ugotovil, za katero obdobje upnik izterjuje preživnino in da jo izterjuje tudi za obdobje, za katero dolžnik razpolaga s potrdilom o plačilu, ki ga je skupaj z ugovorom po izteku roka predložil sodišču, zato je njegov ugovor po izteku roka obrazložen.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je priča na naroku dne 10.12.2010 izrecno priglasila stroške parkiranja, navedla pa je še, da je samostojni podjetnik ter da je morala zaradi prihoda na sodišče odpovedati montažo vrat. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je priča s temi navedbami smiselno zahtevala povračilo izgubljenega zaslužka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odškodnina za smrt bližnjega - stvarna pristojnost
Tožniki uveljavljajo zoper toženo stranko zahtevek za plačilo nematerialne škode iz naslova svojih utrpelih duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega (delavca, ki je umrl v delovni nesreči pri toženi stranki). Takšen zahtevek ne izvira iz delovnega razmerja niti nima narave premoženjske pravice iz delovnega razmerja, ki bi jo bilo mogoče podedovati, zaradi česar za obravnavo tožbe s takšnim zahtevkom ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Tožeča stranka v pravdi ni uspela, saj je bila njena tožba zavržena. Na uspeh tožeče stranke v tej zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da naj bi bila v času vložitve tožbe le-ta potrebna zaradi uresničitve zatrjevanih pravic tožeče stranke. Med postopkom je namreč pravni interes zanjo tožeči stranki prenehal in se je postopek končal z zavrženjem tožbe, kar pomeni, da s tožbo ni uspela. Prav tako niso pomembne okoliščine, zaradi katerih je prišlo do prenehaja pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, torej, da je bila vtoževana terjatev tožeči stranki priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
nepristop stranke na narok - fikcija umika tožbe - odločitev glede na stanje spisa - upravičeni razlogi za izostanek iz naroka – zdravstvene težave
Če tožeča stranka na enega od poznejših narokov ne pristopi, lahko sodišče meritorno odloči o zadevi le, če nasprotna stranka predlaga odločitev glede na stanje spisa oziroma če se ne strinja z domnevo umika tožbe.
Zgolj sklicevanje na zdravstvene težave ne zadošča. Stranka bi morala ne le zatrjevati, temveč tudi izkazati upravičene razloge za izostanek iz naroka. Gre za razloge, ki utemeljujejo preložitev naroka v skladu s 1. odst. 115. čl. ZPP. V primeru bolezni lahko preložitev naroka utemelji le nepredvidljiva in nenadna bolezen, ki se izkaže z zdravniškim opravičilom, izdanim na posebnem obrazcu.
Res je popis oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008 brez poštnega žiga. Vendar pa je v konkretnem primeru Pošta Slovenije potrdila, da razpolaga s kopijo podpisa oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008, ki je identična popisu tožeče stranke. Glede na navedeno ni razloga za dvom v trditev tožene stranke, da je tožena stranka dne 25. 11. 2008 na Okrožno sodišče v Ljubljani s priporočeno pošto poslala tri poštne pošiljke.
pravočasnost plačila sodne takse - tek sodnih rokov – nedelja – iztek sodnega roka na nedeljo
Rok za plačilo sodne takse, ki bi se sicer iztekel dne 27. 09. 2009, ni iztekel tega dne, temveč dne 28. 09. 2009, ker je bila 27. 09. 2009 nedelja, na nedeljo pa sodni rok ne more izteči.
Tožnik bi tožbo moral vložiti v roku 30-ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njegovi zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštoval, ampak je tožbo vložil po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustrezno denarno nadomestilo, saj je glede na omejitve pravice tožene stranke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
plačilni nalog - nadomestitev globe - naloge v splošno korist
Zakon o prekrških (ZP-1) storilcem ne omogoča, da bi lahko namesto plačila globe, ki jim je bila izrečena s plačilnim nalogom prekrškovnega organa, predlagali opravo konkretne naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Zato takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi ne glede na razloge, s katerimi ga storilec utemeljuje.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30-ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne vpliva dejstvo, da se je delo delavca, kateremu je bila podana odpoved, razdelilo med ostale sodelavce. Delodajalec ima namreč pravico odločati o tem, kako organizirati delovni proces, prav tako ima pravico odločati, kako bo zmanjšal stroške poslovanja in posledično stroške dela za zaposlene.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061958
SPZ člen 115.
stroški ogrevanja – obratovalni stroški - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov – spor majhne vrednosti – relativni učinek pogodbe – pasivna legitimacija najemnika v sporih upravnika za plačilo obratovalnih stroškov
SPZ kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov (kar stroški ogrevanja so) določa etažnega lastnika in ne najemnika. Upoštevaje, da gre pri najemnem razmerju za relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama tega razmerja, ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa, dogovor med lastnikom in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja ne učinkuje v razmerju do tretjih (dobavitelji, upravnik...), ampak navzven kot zavezanec za plačilo še vedno nastopa etažni lastnik.
Drugače pa je v primeru, ko lastnik materialnopravna upravičenja do najemnika prenese na upravnika in ga s tem pooblasti za izterjavo. Takšen materialnopravni prenos mora biti izkazan.
stroški vzdrževanja skupnih delov - obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – najemno razmerje – dolžnost plačevanja stroškov obratovanja in stroškov vzdrževanja
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, ne glede na to, kakšen je dogovor med njim in najemnikom. Upravnik lahko plačilo teh stroškov zahteva neposredno le od etažnega lastnika, ta pa jih – odvisno od medsebojne pogodbe, lahko nato terja od najemnika. Glede stroškov obratovanja stanovanja pa je osnovni dolžnik najemnik, če z najemno pogodbo ni dogovorjeno drugače.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo v obliki inventurnega manka ni utemeljen, ker tožeča stranka ni dokazala vseh elementov odškodninske obveznosti tožene stranke. Tožena stranka kot delavka za škodo ne odgovarja objektivno (četudi je opravljala delo poslovodje), krivde pa tožeča stranka ni dokazala, saj ni dokazala, da je tožena stranka ravnala naklepno oziroma iz hude malomarnost.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje novih obveznosti - sodna poravnava
S sklenjeno sodno poravnavo stečajna dolžnica ni prevzela take obveznosti, ki jo kot oviro za odpust določa 4. točka 399. člena ZFPPIPP. Na ta način sta dolžnica in pritožnik le sporazumno uredila medsebojne pravice in obveznosti iz njunega, že prej obstoječega pravnega razmerja.
Iz priloženega dokazila je tako razvidno, da je bil na prehodni račun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, 2. 3. 2010 nakazano pravilni znesek dolžne sodne takse, pri čemer je tožeča stranka le napačno označila referenco, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – fizična oseba
V obravnavanem primeru gre za spor v zvezi z obveznostmi lastnika poslovnih prostorov tožene stranke kot fizične osebe, za tako vrsto spora pa ne veljajo pravila, ki so določena za postopek v gospodarskih sporih, temveč splošna pravila glede stvarne pristojnosti.