redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060133
ZPP člen 117, 121, 212, 216, 363, 363/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2, 643/3.
vrnitev v prejšnje stanje – pritožba zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – podjemna pogodba – določitev plačila – vsebina pogodbe – trditveno in dokazno breme – odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku pride v poštev le, ko je jasno, da je stranka upravičena do plačila, le njegove višine ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo to mogoče le z nesorazmernimi težavami. V obravnavani situaciji, kjer bi izvedenec lahko na enostaven način ugotovil, ali so v končnem obračunu navedene vrednosti in (večje) količine (glede na prvotno predvidene) ustrezne ali ne, za takšen primer očitno ne gre.
Med strankama je bilo sporno, do katere faze bi moral tožnik izdelati peč. Dokazno breme o vsebini dogovora in s tem, da je kljub nedokončanju peči v celoti izpolnil svojo obveznost, je na tožniku.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
vročanje vabila – spremenjen naslov stranke – spor majhne vrednosti
Prejšnji zakoniti zastopnik tožene stranke je potem, ko je prejel preklic in vabilo za prvi narok za dne 5.3.2010, prvostopno sodišče dne 19.2.2010 pravilno obvestil, da je prišlo do spremembe lastništva in da je spremenjen tudi naslov tožene stranke, ki ni več na T. v Ljubljani, ampak na K. v Ljubljani. Predložil je tudi sklep o vpisu spremembe z dne 15.1.2010. Zato bi prvostopno sodišče moralo glede na spremembo naslova tožene stranke ponovno vročiti vabilo za prvi narok v SMV za dne 5.3.2010 tudi novemu lastniku in zakonitemu zastopniku tožene stranke na novem naslovu. Ker tega ni storilo, mu je dejansko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, vzpostavitev etažne lastnine ter izstavitev listine ni
odvisna
od odločitve v nepravdnem postopku, ki ga je tožnik sprožil po določbah ZVEtL. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, pač pa kvečjemu za vprašanje naknadno odpadlega pravnega interesa.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 49, 49/3, 121, 121/1, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 235, 235/2, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 500, 500-1. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/3.
poroštvo - solidarna obveznost - instrukcijski rok - začetek stečajnega postopka - zastavni upnik - uporaba določb ZFPPIPP - prehodne določbe ZFPPIPP
Tudi v primeru, ko je bil stečajni postopek začet že pred 1. 10. 2008, po 2. točki 1. odst. 495. člena uporabljajo določbe ZFPPIPP, med njimi tudi 49. člen, ki v 3. odstavku določa, da sodišče v predhodnem postopku zaradi insolventnosti odloča o pogojih za začetek postopka insolventnosti. Logična razlaga 1. odst. 495. člena ZFPPIPP napotuje na zaključek, da veljajo določbe ZFPPIPP glede presoje obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko sklep o začetku stečajnega postopka do 01. 10. 2008 še ni pravnomočen. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na prehodno določbo 495. člena ZFPPIPP, ko navaja, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti postopkovne in materialnopravne določbe ZPPSL.
razdelitev obratovalnih stroškov med etažne lastnike – odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem – dimnikarske storitve – nezapadla terjatev
Dimnikarske storitve za večstanovanjske stavbe so posli obratovanja, stroški, ki v zvezi s tem nastanejo, pa so obratovalni stroški, katere mora upravnik razdeliti med vse etažne lastnike.
Obveznost upravnika, da tretji osebi (dobavitelju) izpolni denarno obveznost, nastopi šele po tem, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika, do česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi seveda še ni prišlo. Šele če posamezni etažni lastnik svoje obveznosti ne izpolni, nastopi obveznost upravnika, da na zahtevo tretje osebe le-tej posreduje podatke o neplačniku.
nadomestilo plače – načelo popolne odškodnine – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Sodišče prve stopnje je svoje razloge za svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 54. člena ZZZPB, po katerem Zavod za zaposlovanje vrnitev zneskov, ki jih je izplačal delavcu, zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve pa je bila tožena stranka kot delodajalec po načelu popolne odškodnine (ki pomeni, da je pri njeni odmeri potrebno upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju, torej tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti) dolžna delavcu plačati le razliko do polnega nadomestila plače. Če mu je izplačala več ali drugače, tega ne more uspešno uveljavljati v tem sporu kot ugovor zoper tožbeni zahtevek, ki je utemeljen na podlagi 2. odstavka 45. člena ZZZB.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Druge ugotovljene okoliščine (prevladujoča skrb za družino, izključna skrb za otroka s posebnimi potrebami ter stalni redni dohodki tretje toženke ves čas trajanja skupnosti na eni strani, na drugi strani pa izjemni časovno omejeni dohodki partnerja, nato pa izostanek vsakršnega prispevka k ohranitvi skupnega premoženja in preživljanju družine) v obravnavanem primeru dopuščajo oceno, da je bil prispevek tretje toženke k ugotovljenemu skupnemu premoženju 2/5, prispevek njenega pokojnega partnerja pa 3/5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055763
OZ člen 461, 461/1. ZPP člen 8.
obličnost – obvestilo o napaki – notifikacija neizpolnitve - dokazni standard nemudoma – učinek procesnega pobotanja - zastarana terjatev
Stranka, ki se sklicuje zgolj na ustnost, nikakor ne more biti v boljšem položaju kot stranka, ki razpolaga s pisnimi oziroma materialnimi dokazi o določenem dejstvu, saj mora z drugimi dokazi ustvariti enako stopnjo prepričanja. Zato mora stranka, ki zatrjuje ustno grajanje, sodišču (in nasprotni stranki) predstaviti povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega grajanja.
Notifikacija (delne) neizpolnitve ni pogoj za uveljavljanje pravic iz naslova (delne) neizpolnitve. Vendar pa je v primeru neizpolnitve nefiksnih obveznosti, pri katerih rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, dolžnik najprej dolžan zahtevati popolno izpolnitev. Šele v primeru, da tej zahtevi ni ugodeno, lahko pride do (delnega) razdrtja pogodbe.
Tudi procesno pobotanje učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
ZN člen 9, 10, 118, 118/3. SPZ člen 66, 69, 70, 70/2, 69/1, 110, 110/1.
delitev solastnine – dogovor u uporabi solastnih deležev - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev – sklep o napotitvi na pravdo
Udeleženci postopka so pridobili na podlagi pravnih poslov solastninske deleže, ki so predmet delitvenega postopka, pri čemer so bili v pogodbah opisano določeni deli nepremičnin, ki so jih pridobivali, na podlagi medsebojnega dogovora so te deleže opredelili in se dogovorili o uporabi, vendar pa solastninskih deležev niso spremenili v izključno (etažno) lastnino. Zato ni podlage za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, ker je med njimi sporno, ali je eden od njih pridobil v izključno last del dvorišča. Ne gre namreč za spor o predmetu delitve (parceli) oziroma velikosti solastnih deležev na njej v smislu določbe 3. odstavka 118. člena ZNP. V pogodbah in dogovoru opredeljeni realni deli pa bodo v tem nepravdnem postopku predstavljali podlago za presojo njihovega interesa do pridobitve posameznih delov v izključno last (etažno lastnino) v smislu določbe 2. odstavka 70. člena SPZ.
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ni sporno, da imajo tožniki služnostno pot v obsegu, določenem s pravnomočno sodno odločbo, v svoji posesti. Ni torej sporno, da so tožniki imetniki pozitivne stvarne služnosti. Imetnik pozitivne stvarne služnosti pa izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na služečem zemljišču, zato mu je po stališču sodne prakse in teorije zagotovljeno posestno varstvo.
Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožeča stranka glede na ugotovitve izvedenca zgolj popravila oziroma prilagodila besedilo tožbenega zahtevka, ki pa je po vsebini ostal enak. Ker ni šlo za spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka ali njegovo povečanje, ne gre za spremembo tožbe (3. odstavek 184. člena ZPP), zato privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
Delodajalec, ne sme svoje terjatve do delavca (upnica) brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, upnica pa, pisnega soglasja ni dala. Gre torej za terjatev, kjer je pobot izključen, to velja tudi za terjatev, ki se nanaša na pravdne stroške, saj je sklep o pravdnih stroških tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari in je akcesorne narave ter je smisel pravila, ki določa nedopustnost pobotanja v tem, da gre za varstvo upnika, ki naj prejme plačilo, čeprav je sam še dolžan. Izguba, ki jo je utrpel, je take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala njegova lastna dolžniška zaveza, in ta določba ne bo dosegla smisla, če ni ob tem upoštevano, da gre pri povrnitvi stroškov le za to, da se vzpostavi tako stanje kot je bilo, če ne bi bilo pravde, ki je bila potrebna zato, da se uveljavi terjatev, ko je glede na njeno naravo po zakonu pobot izključen.
Tako sklep z dne 01. 10. 2001, kot sklep z dne 05. 08. 2001 je sestavil in podpisal S.P. kot glavni direktor družbe. Vsebine obeh navedenih sklepov torej ni oblikoval in sestavil notar ali druga oseba z javnimi pooblastili, zato ima lahko notarjev podpis in žig na teh dokumentih zgolj naravo overitve podpisa S. P.. Tožena stranka tako v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da sta obe navedeni listini po svoji naravi zasebni listini, na katerih so udeleženi notarji zgolj potrjevali podpise oz. identičnost kopij z izvirniki ipd.. Uradne osebe oz. osebe z javnimi pooblastili teh listin niso sestavljale (npr. v obliki notarskih zapisov) in tudi niso odgovorne za njihovo vsebino.