Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-290/2004, stran 598 DATUM OBJAVE: 22.1.2004
VELJAVNOST: od 23.1.2004 / UPORABA: od 1.1.2004
RS 5-290/2004
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
290. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 58. in 63. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) ter na podlagi 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 18. 12. 2003 sprejel
O D L O K o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Žalec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Na območju Občine Žalec se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znotraj meje, določene s prostorskimi akti Občine Žalec, na območjih krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in mestne skupnosti Žalec.
Nadomestilo se plačuje, če je na stavbnih zemljiščih zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo.
Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
3. člen
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, so do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
4. člen
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nadomestilo se ne zaračunava za parcele oziroma dele parcel, ki imajo status nezazidanega stavbnega zemljišča, preko katerih potekajo oziroma so predvideni komunalni objekti – naprave (daljnovod, vodovod, kanalizacija, plinovod, cesta, železnica ipd.), ki s predpisanim varovalnim pasom onemogočajo zazidljivost parcele.
II. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA
5. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik, imetnik pravice uporabe ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec).
6. člen
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Celje, izpostava Žalec (v nadaljevanju: davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava občine Žalec.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
7. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi od gradbene parcele določene bodisi po dokončnem gradbenem dovoljenju ali po odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča po 46. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Če pa določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za takšen preostanek površine se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmerja samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo.
8. člen
Površina za odmero nadomestila se določi od tlorisne površine stanovanja, počitniške hiše, poslovnega prostora ali zapuščenega objekta.
Za tlorisno površino se šteje:
1.
pri stanovanjskem in počitniškem prostoru koristna površina posameznega stanovanja oziroma počitniške hiše (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž.
2.
pri poslovnem prostoru in zapuščenem objektu etažna tlorisna površina poslovnega prostora ali zapuščenega objekta in vseh prostorov, ki so funkcionalna celota s poslovnim prostorom.
Za zapuščene objekte se štejejo objekti, če se ugotovita oba kriterija za stanje objekta:
-
nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti,
-
nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča.
9. člen
Po tem odloku se šteje kot poslovni prostor tudi:
-
površina nepokritih skladišč, internih parkirišč,
-
površine, namenjene delavnicam na prostem,
-
javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, razstave in sejmi, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),
-
površine, namenjene začasnim odlagališčem odpadkov in nasipom zemlje,
-
kamnolomi, glinokopi in peskokopi (objekti za poslovne dejavnosti – pisarne, skladišča in druge utrjene površine – ceste, odprta skladišča in podobno, ki se izločijo iz pridobivalnega prostora),
-
površine za obratovanje bencinskih servisov (celotna gradbena parcela),
-
odprte športno rekreacijske površine namenjene pridobitni dejavnosti (površine igrišč in spremljajočih objektov),
-
ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Občini Žalec in sklenjeni pogodbi za uporabo javnih površin.
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti.
10. člen
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih aktov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in vsa območja kasnejše sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).)
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz 3. člen a tega odloka se upošteva:
1.
v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
-
se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2.
v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
-
se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),
-
kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki:
a)
ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b)
še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.