TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni

- v I. točki izreka tako, da se znesek 3.254,38 EUR nadomesti z zneskom 4.307,77 EUR, znesek 32.245,62 EUR pa z zneskom 31.192,23 EUR,

- v II. točki izreka pa tako, da se ta v celoti pravilno glasi:

„Tožena stranka je dolžna pravdne stroške tožeče stranke v višini 731,69 EUR, stroške tolmača v višini 40,36 EUR in stroške izvedenine 422,45 EUR, povrniti v korist Republike Slovenije, na ustrezen transakcijski račun Okrožnega sodišča v Krškem, namen: odločba Bpp 000/2017, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna pravdne stroške tožeče stranke, stroške sodne takse v višini 357,93 EUR, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na ustrezen transakcijski račun Okrožnega sodišča v Krškem, namen: I P 156/2017, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Sicer se njegova pritožba in pritožba tožene stranke (v celoti) zavrneta in se sodba v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Nedvomno je bil tožnik tisti, ki je povzročil nevarno situacijo, ko se ni pravilno vključeval iz neprednostne na prednostno cesto. Njegov del odgovornosti bi bil pretežen, če ne bi bila podana objektivna odgovornost avtomobilista. Zavarovanec toženke je delno tudi krivdno prispeval k nesreči, saj je „vozil skozi naselje, približeval se je križišču, zato bi otroka na kolesu lahko pričakoval“, pri čemer bi po ugotovitvah izvedenca cestno prometne stroke pred mestom trka lahko ustavil, če bi vozil s hitrostjo, kolikor bi znašala primerna hitrost vožnje skozi preglednostno omejeno križišče.

V obravnavani odškodninski zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je sodišče prve stopnje izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. Sodišče prve stopnje bi moralo o povrnitvi pravdnih stroškov odločati z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.