TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, delna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodne prakse glede stopničaste tožbe je zaenkrat še malo, vendar tudi ta potrjuje, da je tovrstna tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Tožnica trdi, da je toženec v okviru svojega podjetja (s. p.) tekom trajanja njune zakonske skupnosti ustvaril določeno premoženje. Ker je bil nosilec podjetja on sam, tožnica s podatki in listinami o tem premoženju oziroma z njim povezanimi posli ne razpolaga. Brez teh podatkov in dokazil ne more ustrezno opredeliti dejstev in posledično tudi ne oblikovati tožbenega zahtevka - ne more vložiti tožbe, ki bi bila sposobna za obravnavo, saj tožbenega zahtevka ne more določno opredeliti (podjetniško premoženje ni ločeno od osebnega premoženja, zato mora biti v tožbi določno in posamično opredeljeno). Toženčev ugovor, da bi potrebne podatke lahko pridobila preko AJPES, ni utemeljen, saj je podatke, ki so v registru dostopni, že priložila tožbi. V njih so navedene vrste sredstev in obveznosti ter za posamezno skupino njihova višina, niso pa ta sredstva in obveznosti določno opredeljena.

Tudi v okoliščinah, ki jih zatrjuje tožnica, je treba nuditi sodno varstvo. Če je z delom skupnega premoženja upravljal toženec, ima tožnica (najkasneje) ob zaključku njune skupnosti pravico zahtevati, da ji položi račun.