TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

S sprejemom Zakona o arbitraži (v nadaljevanju: ZArbit) je Slovenija prevzela Modelni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski arbitraži. Ena izmed pomembnih novosti je uvedba obveznega postopka potrjevanja izvršljivosti (eksekvature) domačih arbitražnih odločb, v katerem sodišče po uradni dolžnosti presoja skladnost z javnim redom in mejami arbitrabilnosti. S tem ZArbit odstopa od ureditve, ki je bila prevzeta iz jugoslovanskega ZPP. Značilnost stare ureditve je bila v tem, da ni bilo nikakršne možnosti ex officio nadzora arbitražne odločbe – niti arbitrabilnosti niti kršitev javnega reda – če nobena stranka ni vložila tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe. Arbitražne odločbe so bile neposredno izvršljive, potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti arbitražne odločbe pa je bilo (enako kot za sodbe sodišč) gola “tehnikalija”, omejena le na preizkus formalnih pogojev. Pa še glede tega je veljalo, da so stalne arbitraže lahko same potrjevale izvršljivost lastnih odločb.