TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).

Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.

Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.