TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v VI. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu v celoti glasi:

„VI. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati nadomestilo za 9 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2012 v višini 1.509,84 EUR, od navedenega zneska obračunati in plačati vse predpisane davke in prispevke, neto znesek pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2012 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, višji tožbeni zahtevek pa se zavrne.“

V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožnika zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu kreativni direktor po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker je ugotovila, da je tožnik zaposleni na ministrstvu poštno poslal zlato ogrlico in zapestnico večje vrednosti z namenom, da se pridobijo oziroma ohranijo posli. Ker zagovora tožnika ni bilo, se je delodajalec z razlogi za izredno odpoved seznanil takrat, ko je zvedel za kršitev, ki je predmet izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To je bilo v konkretnem primeru takrat, ko se je direktor tožene stranke seznanil z vsebino anonimnega pisma, v katerem je bilo opisano ravnanje tožnika v zvezi z izročitvijo darila večje vrednosti delavki ministrstva. Zato bi moral tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje do dne, ko se je iztekel 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi, kar je tožena stranka zamudila rok za podajo izredne odpovedi (2. odstavek 110. člena ZDR), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Način odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedni razlog ni v nobeni zvezi s posledicami odpovedi reintegraciji, zato ni kriterij, ki bi utemeljeval odškodnino po 118. členu ZDR. Zlasti pa odškodnina namesto reintegracije ne zajema nepremoženjske škode zaradi prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo psihično stanje in prizadetost zaradi podane odpovedi nista kriterija, ki bi ju bilo mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR.