TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba:

- glede dejanja pod točko 3 izreka v celoti razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obdolžencu ob upoštevanju nespremenjenih določenih kazni 3 (tri) mesece zapora za kaznivo dejanje grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, 1 (en) mesec zapora za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 in 1 (en) mesec zapora za kaznivo dejanje prikrivanja po prvem in drugem odstavku 217. člena KZ-1, na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, izreče

enotna kazen

4 (štiri) mesece zapora

II. V nerazveljavljenih in nespremenjenih delih se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Nevarno vožnjo v cestnem prometu predstavljajo trije načini vožnje, ki povzročijo konkretno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe. Medtem ko vožnja pod močnim vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (1. točka) ter vožnja z močno prekoračeno najvišjo dovoljeno hitrostjo (2. točka) že sami po sebi pomenita enega od teh načinov vožnje, mora biti pri predrzni ali brezobzirni vožnji ali vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti, storjena še katera od taksativno naštetih pravil cestnoprometnih predpisov (3. točka). Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza).

Sodišče prve stopnje je pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu spregledalo, da se obdolžencu očitata dve izvršitveni ravnanji predmetnega kaznivega dejanja (vožnja pod vplivom alkohola in vožnja brez vozniškega dovoljenja v povezavi z izsiljevanjem prednosti) ter stopnjo njegove krivde ocenjevalo zgolj na dejstvu, da je vozil pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi. Pri oceni subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja je tako izostala ocena obdolženčevega subjektivnega odnosa do izsiljevanja prednosti ob vožnji brez vozniškega dovoljenja.