TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Prva in tretja tožena stranka sami trpita stroške odgovora na revizijo.

Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila sklenjena kupoprodajna pogodba realizirana s preselitvijo toženca v stanovanje v letu 1961 in s poplačilom kupnine do konca leta 1967. Glede na navedeno sta sodišči pravilno zaključili, da je bil interes, zaradi katerega sta se stranki pogodbeno zavezali tak, kot je pri vsaki kupoprodaji, in da s sklenitvijo sporne kupoprodajne pogodbe niso bili kršeni ustavni in prisilni predpisi ali celo poseženo v moralne norme. Sklicevanje na določbo 3. člena Zakona o spremembah zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SFRJ 32/68) tako že glede na zgoraj ugotovljeno, da ni šlo za odtujitev brez povračila, ne pride v poštev.

Zatrjevano dejstvo, da bi šlo pri darilni pogodbi za tujo stvar, samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Ob ugotovljenem, da prodano stanovanje ni bilo takšno, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč, ta okoliščina ne bi mogla biti razlog za ničnost darilne pogodbe (primerjaj 460. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).