TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija proti odločitvi glede napotitve na pravdo in glede začasne odredbe se zavrže.

V ostalem se revizija zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Ker gre v obravnavani zadevi za klasično kupno pogodbo iz leta 1966, za katero ni bil podlaga nobeden od predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, za zahtevo za denacionalizacijo velja splošna časovna meja, torej Ustava iz leta 1963. Ta pogoj ni bil izpolnjen, zato je bila odločitev o neutemeljenosti zahteve materialnopravno pravilna.

Sklep nepravdnega sodišča o napotitvi na pravdo ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Res je sicer po drugem odstavku 56. člena ZDen zoper odločitev sodišča druge stopnje dovoljena revizija, vendar se ta določba glede na prvi odstavek istega člena nanaša samo na sodno odločbo, s katero je odločeno o denacionalizaciji, sklep glede napotitve na pravdo pa ni taka odločba. Enako velja za revizijsko izpodbijani sklep o začasni odredbi.