Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 119-5319/2005, stran 13653 DATUM OBJAVE: 28.12.2005
VELJAVNOST: od 12.1.2006 do 27.1.2012 / UPORABA: od 12.1.2006 do 27.1.2012
RS 119-5319/2005
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 28.1.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
5319. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nepremični rezervoarji (v nadaljnjem besedilu: rezervoarji), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
"rezervoar" je rezervoar, namenjen hranjenju tekočin pod atmosferskim ali povečanim tlakom, ki se uporablja za merjenje prostornine vsebovane tekočine;
-
"merjenje prostornine vsebovane tekočine" je sestavljena operacija, ki uporablja tudi merila, za katere ni potrebno, da so pritrjena neposredno na rezervoar;
-
"umerjanje, kalibracija (v nadaljnjem besedilu: kalibracija) rezervoarja" je niz operacij za ugotavljanje prostornine rezervoarja na enem ali več nivojih tekočine;
-
"nazivna prostornina" je zaokrožena vrednost največje prostornine tekočine, ki jo rezervoar lahko shrani pri referenčni temperaturi tekočine;
-
"merilna odprtina" je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;
-
"merilna os" je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je treba upoštevati nagnjenost rezervoarja;
-
"spodnja referenčna točka" je presečišče merilne osi z zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali z dnom rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);
-
"spodnja referenčna plošča" je vodoravna plošča, na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;
-
"zgornja referenčna točka" je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;
-
"prazni prostor" je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;
-
"referenčna višina (H)" je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi;
-
"najvišja višina polnjenja" je najvišja višina, do katere se rezervoar lahko napolni;
-
"mrtvi prostori" so kakršnikoli priključki ali predmeti, ki s svojo obliko in lego vplivajo na prostornino rezervoarja. Pozitivni mrtvi prostor (npr. dotočne cevi) poveča prostornino rezervoarja, negativni mrtvi prostor (npr. grelni elementi) zmanjša prostornino rezervoarja;
-
"kalibracijska tabela" je izraz v obliki tabele ali matematične funkcije V(h), ki predstavlja zvezo med višino nivoja tekočine h (neodvisna spremenljivka) in prostornino V (odvisna spremenljivka) na merilnem območju;
-
"merilno območje" pri rezervoarjih s kalibracijsko tabelo se nahaja od prostornine pri višini 0 (višina 0) do njegove nazivne prostornine (najvišja višina polnjenja);
-
"najmanjša izmerljiva prostornina" je najmanjša prostornina, ki jo je še mogoče izmeriti pri sprejemanju ali oddajanju tekočine na merilnem območju;
-
"prostornina pri višini 0" je prostornina tekočine, shranjene med dnom rezervoarja in spodnjo referenčno točko.
3. člen
Postopek izračuna prostornine vsebovane tekočine je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen
(1)
Šteje se, da rezervoar, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 71 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 71), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
(2)
Sklicevanje na OIML R 71 temelji na članstvu Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje.
(3)
OIML R 71 v francoskem jeziku in njegov prevod v angleški jezik sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje ali na spletni strani Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje http://www.oiml.org/publications/.
5. člen
Razvrstitev in opis rezervoarjev sta določena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
II. TEHNIČNE ZAHTEVE
6. člen
(1)
Rezervoar mora biti zgrajen tako, da oblika in konstrukcija rezervoarja in vseh njegovih delov ter material, iz katerega je zgrajen, zagotavljajo ustrezno odpornost proti vplivom okolja in vsebovane tekočine ter da pri njegovi uporabi ne pride do trajnih deformacij, ki bi spremenile njegovo prostornino.
(2)
Spodnja in zgornja referenčna točka morata biti skonstruirani tako, da se njuni legi ne spremenita glede na prostornino shranjene tekočine ali pri različnih vplivih okolja.
(3)
Rezervoar mora imeti vsaj eno merilno odprtino.
(4)
Rezervoar mora biti opremljen z napravami ali imeti konstrukcijsko rešitev, ki preprečujejo izgubo tekočine.
(5)
Rezervoar mora biti stabilno postavljen na podlago.
(6)
Oblika rezervoarja ne sme dopuščati ustvarjanja zračnih žepov pri polnjenju ali zaostajanja tekočine pri praznjenju rezervoarja.
(7)
Če so na stenah rezervoarja deformacije in izbokline, ki ne omogočajo uporabo geometrijskih metod za kalibracijo celotnega rezervoarja, je za kalibracijo treba uporabiti kombinacijo volumetrijske in geometrijske metode ali samo volumetrijsko metodo.
(8)
Nadtlačni rezervoar mora biti preskušen pri nadtlaku. Drugi rezervoarji morajo biti preskušeni proti iztekanju tekočine. Rezultati preskusov morajo biti predloženi pred postopkom kalibracije.
III. MEROSLOVNE ZAHTEVE
7. člen