Odločba o ugotovitvi, da določbe 23. člena in prvega odstavka 25. člena zakona o dohodnini niso v neskladju z ustavo ter o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 138. člena zakona o davčnem postopku in 2. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka

1266. Odločba o ugotovitvi, da določbe 23. člena in prvega odstavka 25. člena zakona o dohodnini niso v neskladju z ustavo ter o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 138. člena zakona o davčnem postopku in 2. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, in na pobude Petra Kranvogla iz Pernice, Andreja Senekoviča iz Kočevja ter Krajevne skupnosti Koprivnik – Gorjuše, ki jo zastopa predsednik Janez Korošec, na seji dne 13. marca 2003

Določbe 23. člena in prvega odstavka 25. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95 in 44/96) niso v neskladju z ustavo.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 138. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99) in 2. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88 ter Uradni list RS, št. 110/99) se zavrne.

Pobuda Krajevne skupnosti Koprivnik – Gorjuše za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena zakona o dohodnini se zavrže.

Predlagatelj izpodbija 23. člen zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh), ker naj bi bil v neskladju z 2. in s 14. členom ustave. V obrazložitvi navaja, da zakupnike zemljišč sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) poleg zakupnine od leta 1999 finančno bremeni še davek od dohodka iz kmetijstva. Tovrstnega davka pravne oziroma civilnopravne osebe, ki imajo zakupljene nepremičnine istega lastnika, ne plačujejo. Poleg tega naj bi bili zakupniki v neenakem položaju še zaradi neurejenega katastra, ki ne odraža dejanskega stanja; v katastru različno kategorizirana zemljišča naj bi bila namreč v naravi približno enake kategorije. Predlagatelj tudi zatrjuje, da je v 23. členu ZDoh uzakonjena rešitev, enako kot rešitev iz 25. člena ZDoh, nekonsistentna, saj ne upošteva, da pomeni zakupnina za zakupnika dodaten strošek, ki mu kot tak zmanjšuje dohodek. Navedeno bi bilo po mnenju predlagatelja treba upoštevati in davčno osnovo zmanjšati za višino zakupnine. S tem zakupnina tudi ne bi bila več dvakratno obdavčena; prvič pri lastniku zemljišča kot dohodek iz premoženja in drugič pri zakupniku kot sestavni del katastrskega dohodka. Prav tako bi bila s tem odpravljena neenakost med tistimi kmetovalci, ki so zakupniki, in tistimi kmetovalci, ki uporabljajo samo svoja zemljišča.

Pobudnik Kranvogel, ki je kot lastnik in zakupnik zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva, meni, da kot zakupnik državnih zemljišč ni v enakem položaju z lastniki zemljišč (kršitev 14. člena ustave). Utemeljuje, da je sklad v letu 1999 davčnemu organu posredoval podatke iz katastrskega operata. Čeprav posredovani podatki niso odraz dejanskega stanja, ni imel možnosti uskladiti knjižnega stanja z dejanskim (kot to določa tretji odstavek 23. člena ZDoh), saj pred začetkom izvajanja 23. člena ZDoh ni bilo prehodnega obdobja. Prav tako naj mu ne bi bilo omogočeno uveljavljati ugodnosti iz 26. in 33. člena ZDoh.

Pobudnik Senekovič je prav tako kot lastnik in zakupnik zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva. Ker je na podlagi 23. člena ZDoh zavezanec za davek lastnik ali imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, meni, da je določba v neskladju z 2. členom ustave. Navedeno naj bi zaradi podobne opredelitve davčnega zavezanca veljalo tudi za 138. člen zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP). Nejasnost in nedoločnost pri opredelitvi davčnega zavezanca naj bi namreč omogočala davčnemu organu samovoljnost pri njegovem določanju, čeprav morajo biti davki v zakonu opredeljeni (147. člen ustave). Poleg tega naj bi bilo kopičenje zakupnine in katastrskega dohodka še v neskladju z načeli socialne države, saj naj bi povzročalo ekonomsko nesposobnost za preživetje.

Krajevna skupnost Koprivnik – Gorjuše (v nadaljevanju: KS) navaja, da je njen proračun, čeprav je samostojna pravna oseba, sestavni del proračuna Občine Bohinj. Ker se KS nahaja na območju Triglavskega narodnega parka in se krajani pretežno ukvarjajo s kmetovanjem, predstavlja davek od dohodka iz kmetijstva pomemben vir proračunskih prihodkov. S pravnomočnostjo odločbe o vrnitvi nacionaliziranih gozdnih in kmetijskih zemljišč cerkvi naj bi se ta proračunski vir zmanjšal. Razlog za to naj bi bil 23. člen ZDoh, po katerem je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva le fizična, ne pa tudi pravna oseba. Ker naj za različno obdavčitev pravnih in fizičnih oseb ne bi bilo utemeljenega razloga, naj bi bila določba ZDoh v neskladju s 14. členom ustave. Prav tako naj bi bila v neskladju s 74. členom ustave, saj naj bi imela cerkev zaradi neplačevanja tega davka na trgu privilegiran položaj.

Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve je najprej odgovoril na prvi dve vlogi, nato pa posebej še na tretjo. Oba odgovora imata enake vsebinske poudarke, s katerimi so vse navedbe zavrnjene kot neutemeljene. Pri tem je uvodoma najprej opozorjeno na zemljiškoknjižne evidence, v katerih zakupna razmerja niso bila zavedena, zaradi česar so bili zakupniki kmetijskih zemljišč obdavčeni šele za leto 1999. V nadaljevanju nasprotni udeleženec navaja, da so na podlagi opredelitve davčnega zavezanca kot uporabnika zemljišča izenačene vse fizične osebe, ki uporabljajo kmetijska in gozdna zemljišča. Neenakosti tudi ni med fizičnimi osebami, ki davek plačujejo na podlagi pavšalne ocene dohodka po sistemu katastrskega dohodka, in pravnimi osebami, saj so slednje z davkom od dobička pravnih oseb obdavčene po dejanskem dohodku, ugotovljenem na podlagi predpisanega knjigovodstva. Prav tako naj neustavnosti 23. člena ZDoh, v katerem je zgolj opredeljen davčni zavezanec, ne bi utemeljevala nadaljnja izvajanja vlagateljev, ki se po vsebini niti ne nanašajo na izpodbijano določbo, kot npr. problemi zaradi morebitne neurejenosti zemljiškoknjižnih evidenc. Ti so po mnenju nasprotnega udeleženca pravzaprav stvar konkretnega postopka. Navedeno velja tudi za uveljavljanje olajšav, ki so predmet urejanja v ZDavP (drugi odstavek 125. člena). Z izpodbijano določbo tudi ni povezano vprašanje stroškov zakupnine, saj gre pri tem za vprašanje davčne osnove (prvi odstavek 25. člena ZDoh). Kljub temu nasprotni udeleženec pojasnjuje, da izhaja uveljavljena rešitev, po kateri stroški zakupa ne znižujejo davčne osnove zakupnikov, iz same narave katastrskega dohodka (podrobneje urejene s posebnimi predpisi), zaradi katere se ne ugotavljajo ne dejanski prihodki ne stroški (enaka rešitev velja tudi za lastnike zemljišč, katerim se npr. ne prizna kupnina za zemljišče).