Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena

1791. Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K
o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine: Sečovlje – Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline (EŠD 13697).

Muzej solinarstva ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, etnoloških, tehniških, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ga razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega in tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev Muzeja solinarstva za spomenik državnega pomena:

Ohranjena je edinstvena kulturna dediščina v slovenskem prostoru, ki je pomembno sooblikovala gospodarski, družbeni in kulturni razvoj slovenskega Primorja. Najstarejši pisni viri o solinah segajo v 13. stoletje, verjetno pa je njihov začetek še starejši. Na obsežnem južnem predelu Sečoveljskih solin, imenovane Fontanigge, so pridobivali sol po srednjeveških postopkih do 60-ih let 20. stoletja. Muzej solinarstva ponovno vzpostavlja tradicionalno solinarstvo po srednjeveških postopkih.

Muzej solinarstva deluje v območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Kulturni spomenik iz 1. člena obsega parcelne številke:

746 (del), 748 (del), 754, 757, 759 (del), 761, 764, 765, 768, 769, 771, 773, 775, 778, 779, 786, 787, 790, 794, 3807 (del), 3814, 3815, 3818, 3819 (del), 3820, 3821, 3822, 3823, 3826, 3827, 3830, 3831, 3835, 3836, 3838, 3839, 3840, 3841, 3842, 5444, 5493, 5494, vse k.o. Sečovlje.

Vplivno območje kulturnega spomenika obsega solna polja med kanalom Giassi in cesto ter od Cavane 131 do solnih polj Muzeja solinarstva in od solnih polj Muzeja solinarstva do morja.

Meji kulturnega spomenika in vplivnega območja spomenika sta vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka hranijo Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.