ZRS – Zakon o rednih sodiščih (ZRS) |...

524. Zakon o rednih sodiščih (ZRS)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o rednih sodiščih

Razglaša se zakon o rednih sodiščih, ki ga je spre-jela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977, na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 20. aprila 1977.

Št. P 0100-174/77

Ljubljana, dne 20. aprila 1977.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o rednih sodiščih

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Redna sodišča kot organi državne oblasti opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo in zakonom, v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

2. člen

Funkcijo rednih sodišč opravljajo temeljna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: »sodišča«).

3. člen

Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.

4. člen

Sodišča odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem in o drugih razmerjih, če zakon tako določa.

5. člen

Če sodišče pri odločanju o posameznih vprašanjih med postopkom meni, da zakon, drug predpis oziroma splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo, zakonom ali drugim predpisom, začne s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takega predpisa oziroma akta.

Če je predlagalo postopek za presojo ustavnosti zakona, sodišče ne more nadaljevati postopka, dokler ustavno sodišče ne odloči o predlogu.

6. člen

Sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.

Sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.

7. člen

Sodišča spremljajo in proučujejo probleme sodne prakse, ki so pomembni za pravilno uporabo zakonov.

Vrhovno sodišče SR Slovenije skrbi, da sodišča enotno uporabljajo zakon.

Vrhovno sodišče SR Slovenije daje sodiščem navodila o načinu vodenja evidence sodne prakse in družbenih odnosov in pojavov, ki jih ta ugotavljajo pri svojem delu.

8. člen

Sodišča pod pogoji, določenimi z zakonom, dajejo pravno pomoč občanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic v zadevah iz sodne pristojnosti.

Temeljna sodišča lahko dajejo pravno pomoč občanom tudi na uradnih dnevih zunaj sedeža sodišča.

9. člen

Delo sodišč je javno. Javnost sodnega dela se zagotavlja predvsem z javnim obravnavanjem pred sodiščem, dajanjem obvestil zainteresiranim osebam o teku sodnega postopka pod pogoji, določenimi z zakonom, z omogočanjem javnosti, da se prek tiska in drugih sredstev obveščanja seznanja z delom sodišč, obveščanjem pristojnih skupščin o delu sodišč, z objavljanjem pomembnejših sodnih odločb in na drug primeren način.

Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, javnega reda, iz razlogov morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti.

10. člen

Sodišče sodi zborno. Sestavo sodišča določa zakon. Zakon določa, v katerih zadevah sodi sodnik posameznik.

11. člen

Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki porotniki ali porotniki na način, določen z zakonom. Sodniki porotniki in porotniki so pri sojenju enakopravni s sodniki v zadevah, o katerih odločajo.

Zakon določa, v katerih zadevah sodijo samo sodniki.

12. člen

Sodniška funkcija je javna družbena funkcija in jo sodnik opravlja na podlagi in v okviru ustave, zakona ter v skladu z načeli sodniške etike v dobi, za katero je izvoljen. Sodnik je odgovoren za njeno opravljanje in je lahko razrešen ob pogojih, določenih s tem zakonom, ima pa tudi pravico zahtevati razrešitev.

Sodišče ima predsednika, ki poleg sodniške funkcije opravlja tudi zadeve sodne uprave.

13. člen

Zoper odločbo sodišča je dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo ob pogojih, ki jih določa zakon. O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu sme odločati samo pristojno sodišče.

14. člen

Sodišče višje stopnje lahko posebej opozori sodišče nižje stopnje na pomanjkljivosti v sojenju, ki jih je ugotovilo pri odločanju o pravnem sredstvu. Če se pomanjkljivosti ugotovijo pri večjem številu sodišč ali so večjega pomena, sme sodišče višje stopnje opozoriti nanje sodišča nižje stopnje.

Pravna mnenja, izražena v pripombah sodišča višje stopnje, za sodišče nižje stopnje niso obvezna.

15. člen

Sodišča višje stopnje lahko zahtevajo od sodišč nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.

Sodišča višje stopnje smejo zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišč nižje stopnje na svojem območju.

16. člen

Sodišča medsebojno sodelujejo zaradi proučevanja vprašanj, ki se nanašajo na družbene odnose in pojave ter na preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, na probleme sodne prakse, ki so pomembni za pravilno uporabo zakonov, na organiziranje dela sodišč in na druga vprašanja skupnega pomena.

Glede vprašanj iz prejšnjega odstavka sodišča sodelujejo tudi s samoupravnimi sodišči in drugimi pravosodnimi organi ter družbenimi pravobranilci samoupravljanja.

17. člen

V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. To dajejo tudi samoupravnim sodiščem in javnim tožilstvom ter družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Drugim organom in organizacijam nudijo sodišča pomoč z dajanjem podatkov ter spisov in listin na vpogled, če to ni v nasprotju z zakonom.

Vsi organi so dolžni dajati pomoč sodiščem pri izvrševanju njihovih nalog.

Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne dati sodiščem podatke in obvestila, potrebna za vodenje postopka in za izvrševanje njihovih funkcij iz 6. člena tega zakona.

18. člen

Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.

Sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, vodijo postopek in izdajajo odločbe tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.

Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred sodiščem uporabljati svoj jezik in pisavo. Sodišče ga je dolžno seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku. Pri tem se sodišče poslužuje sodnih tolmačev.

19. člen

Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in sedež sodišč določa ta zakon.

Za ustanovitev, ukinitev in spremembo območij, ter sedežev sodišč je treba predhodno dobiti mnenje ustreznih občinskih skupščin.

20. člen

Sredstva in druge pogoje za delo sodišč zagotavljajo ustrezne družbenopolitične skupnosti.

II. poglavje ORGANIZACIJA SODIŠČ

21. člen

Temeljno sodišče se ustanovi praviloma za območje več občin.

Temeljno sodišče se ustanovi, ko so zagotovljeni materialni, kadrovski in drugi pogoji za uspešno opravljanje njegove funkcije.

Višje sodišče se ustanovi za območje enega ali več temeljnih sodišč glede na obseg in značaj dela.

Vrhovno sodišče SR Slovenije deluje za območje SR Slovenije.

22. člen

Sodišče lahko v skladu s predpisi o sodnih postopkih, tem zakonom in sodnim poslovnikom opravljajo naroke, obravnave ter dajejo občanom pravno pomoč zunaj svojega sedeža in zunaj sodnega poslopja.

Poslovanje sodišča zunaj sedeža podrobneje ureja sodni poslovnik.

23. člen

Pri sodiščih, ki so pristojna za preiskavo, mora biti zagotovljeno opravljanje nujnih preiskovalnih dejanj tudi zunaj rednega delovnega časa ob delavnikih in dnevih, ko sodišče ne dela.

Načela za organizacijo preiskovalne službe določa sodni poslovnik.

24. člen

Zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanja reda v sodišču in varnosti sodnikov, sodnikov porotnikov, porotnikov in drugih delavcev sodišča, strank in drugih udeležencev v postopku ter varstva družbene lastnine, ki jim je zaupana, zagotavljajo sodišča ustrezno zavarovanje v skladu z načeli družbene samozaščite. Podrobnejše določbe o načinu zavarovanja se predpišejo s sodnim poslovnikom.

25. člen

Sodišče ima svoje uradno ime ter pečat z imenom sodišča in z grbom SR Slovenije.

Sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo imeti pečat z napisom v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

26. člen

V Socialistični republiki Sloveniji so tale temeljna sodišča:

1.

Temeljno sodišče občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec z imenom Temeljno sodišče v Celju.

2.

Temeljno sodišče občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana z imenom Temeljno sodišče v Kopru.

3.

Temeljno sodišče občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič z imenom Temeljno sodišče v Kranju.

4.

Temeljno sodišče občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi z imenom Temeljno sodišče v Ljubljani.

5.

Temeljno sodišče občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica z imenom Temeljno sodišče v Mariboru.

6.

Temeljno sodišče občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota z imenom Temeljno sodišče v Murski Soboti.

7.

Temeljno sodišče občin Ajdovščina. Idrija, Nova Gorica in Tolmin z imenom Temeljno sodišče v Novi Gorici.

8.

Temeljno sodišče občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje z imenom Temeljno sodišče v Novem mestu.

27. člen

V Socialistični republiki Sloveniji so tale višja sodišča:

1.

Višje sodišče v Celju, za območje temeljnega sodišče Celje.

2.

Višje sodišče v Kopru, za območje temeljnih sodišč Koper in Nova Gorica.

3.

Višje sodišče v Ljubljani, za območje temeljnih sodišč Kranj, Ljubljana in Novo mesto.

4.

Višje sodišče v Mariboru, za območje temeljnih sodišč Maribor in Murska Sobota.

28. člen

Sedež Vrhovnega sodišča SR Slovenije je v Ljubljani.

III. poglavje PRISTOJNOST SODIŠČ

29. člen

Temeljna sodišča so pristojna: I. v kazenskih zadevah:

1.

da sodijo na prvi stopnji o kaznivih dejanjih in gospodarskih prestopkih;

2.

da opravljajo preiskavo in preiskovalna dejanja;

3.

da opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon;

II. v civilnih zadevah:

1.

da sodijo oziroma odločajo na prvi stopnji:

a)

v premoženjskopravnih, gospodarskih in odškodninskih sporih,

b)

v sporih iz rodbinskih razmerij,

c)

v drugih sporih, če odločanje o njih ni v pristojnosti samoupravnih sodišč;

č)

v izvršilnih ter dednih in drugih nepravdnih zadevah;

d)

v postopku o prisilni poravnavi in stečaju ter postopku redne likvidacije;

2.

vodijo sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno;

III. da odločajo o predlogih za varstvo zaradi nezakonitega dejanja iz 87. člena zakona o upravnih sporih;

IV. da opravljajo tudi zadeve pravne pomoči in druge zadeve, za katere zakon določa pristojnost rednega sodišča.

Za zadeve iz II. točke pod 1/a prejšnjega odstavka in zadeve iz 31. člena tega zakona je temeljno sodišče pristojno samo v primeru, če ni za te spore po zakonu pristojno samoupravno sodišče.

30. člen

Temeljna sodišča izvršujejo sodno funkcijo na svojih enotah.

Za enoto temeljnega sodišča morajo biti zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji.

Enote temeljnega sodišča določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča potem, ko je Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ugotovil, da so izpolnjeni v prejšnjem odstavku določeni pogoji.

Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun objavi v Uradnem listu SRS pregled enot z njihovimi območji in sedeži za vsa temeljna sodišča v SR Sloveniji.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena enota na sedežu temeljnega sodišča opravlja preiskavo, sodi v vseh kazenskih zadevah zoper mladoletnike, o gospodarskih prestopkih in gospodarskih sporih, opravlja postopek o prisilni poravnavi in stečaju ter postopek redne likvidacije ter vodi sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno.

Te zadeve se opravljajo na enoti z območja katere je zadeva, če razlogi smotrnosti in učinkovitosti ne narekujejo, da se opravijo na enoti na sedežu temeljnega sodišča.

31. člen

Ne glede na določbo 29. člena je za sojenje v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju in v sporih, za katere se uporablja pomorsko pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov, pristojno temeljno sodišče Koper.

32. člen

Temeljno sodišče, ki opravlja stečajni postopek, je stvarno pristojno za sojenje vseh sporov, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom, če ni z zakonom drugače določeno.

33. člen

Višja sodišča so pristojna:

1.

da odločajo na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe temeljnih sodišč;

2.

da odločajo o sporih o pristojnosti med temeljnimi sodišči svojega območja in o prenosu krajevne pristojnosti med temeljnimi sodišči svojega območja;

3.

da odločajo na prvi stopnji o priznanju tujih sodnih odločb;

4.

da opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon.

34. člen

Vrhovno sodišče SR Slovenije je pristojno:

1.

da sprejema načelna stališča in načelna prav

na mnenja, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih;

2.

da odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe sodišč v primerih, ki jih določa zakon;

3.

da odloča na tretji stopnji o pritožbah zoper sodbe, ki jih izdajo višja sodišča ter senati vrhovnega sodišča na drugi stopnji v primerih, ki jih določa zakon;

4.

da odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in pritožbah zoper odločbe svojih senatov;

5.

da odloča o podaljšanju pripora prek treh mesecev;

6.

da odloča v sporih o pristojnosti med temeljnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč in višjimi sodišči ter med rednimi in samoupravnimi sodišči;

7.

da odloča o prenosu krajevne pristojnosti med temeljnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč in med višjimi sodišči;

8.

da odloča v upravnih in upravno-računskih sporih, razen v zadevah, za katere je pristojno Zvezno sodišče;

9.

da odloča o zahtevi za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, če je bila taka svoboščina ali pravica kršena z dokončnim posamičnim aktom, ni pa zagotovljeno drugačno sodno varstvo;