Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice |...

5252. Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice

Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis UPB 2, Uradni list RS, št. 100/04) in skladno z določili Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice«, ki ga je Občinski svet Občine Jesenice sprejel na redni seji dne 10. 10. 2006, je začasni upravni odbor Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice na 2. redni seji dne 8. 11. 2006 sprejel

S T A T U T
Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, katere ustanovitelj je Občina Jesenice, je samostojni visokošolski zavod, ki opravlja v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela, študijsko, znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnosti s področja zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja.

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju VŠZNJ) je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

2. člen

Ime visokošolskega zavoda je: VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE.

Skrajšano ime zavoda je: VŠZNJ.

Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice.

Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.

Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:

COLLEGE OF NURSING JESENICE

Skrajšano ime v angleščini je: CNJ.

3. člen

VŠZNJ ima svoj znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.

VŠZNJ ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« ter grbom Republike Slovenije.

Pečat uporablja VŠZNJ v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

V mednarodnem poslovanju VŠZNJ uporablja pečat z mednarodnim imenom.

4. člen

VŠZNJ izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z odlokom, določene dejavnosti.

5. člen

VŠZNJ je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje organizacije in delovanja,

-

oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

-

odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

-

odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

-

upravlja s premoženjem v skladu z določili odloka.

II. DEJAVNOST

6. člen

Dejavnost VŠZNJ obsega dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v skladu z akreditiranimi študijskimi programi šole. Poleg tega šola izvaja dejavnost strokovnega izobraževanja, znanstveno raziskovanje, razvojno delo in svetovalno dejavnost na področju zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja. Dejavnosti so:

-

izvajanje programov za visokošolski študij za doseganje naziva diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik in izvajanje drugih študijskih programov, za katere verz pridobi akreditacijo sveta za visoko šolstvo pri mvzt,

-

znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost,

-

podiplomsko izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje raziskovalcev, mentorjev v učnih bazah, vodstvenih delavcev in delavcev v zdravstvu in zdravstveni negi,

-

ekspertno svetovanje,

-

organizacija strokovnih srečanj,

-

informacijska in dokumentacijska dejavnost,

-

založniška dejavnost,

-

druge dejavnosti, ki povezujejo izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju izobraževanja.

7. člen

Dejavnost zavoda je v skladu z standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:

58.110      Izdajanje knjig
58.130      Izdajanje časopisov
58.140      Izdajanje revij in periodike
58.190      Drugo založništvo
58.1        Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo
58.110      Izdajanje knjig
58.130      Izdajanje časopisov
58.140      Izdajanje revij in druge periodike
58.190      Drugo založništvo
47.621      Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s
            papirjem in pisalnimi potrebščinami
56.102      Okrepčevalnice in podobni obrati
68.200      Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
            nepremičnin
77.330      Dajanje pisarniške opreme in računalniških
            naprav v najem in zakup
77.390      Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih
            sredstev v najem in zakup
63.110      Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
63.120      Obratovanje spletnih portalov
63.1        Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti;
            obratovanje spletnih portalov
63.12       Obratovanje spletnih portalov
72.1        Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
            naravoslovja in tehnologije
72.190      Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
            naravoslovja in tehnologije
72.200      Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
            družboslovja in humanistike
73.200      Raziskovanje trga in javnega mnenja
73.1        Oglaševanje
74.300      Prevajanje in tolmačenje
82.190      Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
            posamične pisarniške dejavnosti
82.110      Nudenje celovitih pisarniških storitev
82.300      Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.9        Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje
85.422      Visokošolsko izobraževanje
85.5        Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
            usposabljanje
85.590      Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
            izpopolnjevanje in usposabljanje
85.600      Pomožne dejavnosti za izobraževanje
94.120      Dejavnost strokovnih združenj
94.9        Dejavnost drugih članskih organizacij
91.011      Dejavnost knjižnic
93.190      Druge športne dejavnosti

8. člen

Za izvajanje svojih študijskih programov se VŠZNJ neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokimi šolami in univerzami iz področja študijskih programov VŠZNJ ter visokimi šolami in univerzami doma in v mednarodnem okviru.

VŠZNJ lahko ustanovi dislocirane enote, kjer izvaja dodiplomske in podiplomske akreditirane študijske programe.

Za vključitev teh institucij v študijske programe šole in drugih dejavnosti šole in uporabo njihovih kapacitet se sklenejo posebni dogovori o katerih razpravlja senat in jih potrdi upravni odbor.

III. ORGANIZIRANOST

9. člen

V okviru VŠZNJ se oblikujejo organizacijske enote. VŠZNJ ima lahko podenote organizacijskih enot, projektne in raziskovalne skupine, ki jih natančneje opredeljuje pravilnik o organizaciji šole.

Senat VŠZNJ lahko organizacijsko enoto, podenoto, projektno in raziskovalno skupino (v nadaljevanju: skupina) ustanovi ali ustanovljeno enoto/podenota, skupino spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota/podenota, skupina preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote, katere dejavnost je neposredno vezana na študijsko in znanstveno-raziskovalno dejavnost VŠZNJ je potrebna večina glasov navzočih članov Senata VŠZNJ.

Organizacijske enote, podenote in skupine niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.

10. člen

Organizacijske enote se organizirajo tako, da omogočajo učinkovito izvajanje študijskih programov, drugih dejavnosti VŠZNJ in projektov VŠZNJ. Organizacijske enote se ustanovijo z namenom hitrega prilagajanje razvojnim zahtevam.

Organizacijske enote VŠZNJ so:

-

oddelki,

-

katedre,

-

inštituti,

-

tajništvo-dekanat,

-

knjižnica,

-

centri.

11. člen

Organizacijske podenote se organizirajo na delovni ravni za večjo učinkovitost izvajanja nalog.

12. člen

Vodstvo VŠZNJ sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in glavni tajnik VŠZNJ.

Posvetovalni organ dekana je kolegij. Kolegij vodi dekan in je sestavljen iz vodstva, predstojnikov inštitutov, predstojnikov kateder, vodje knjižnice in predstojnikov centrov.

Oddelki

13. člen

Oddelek je organizacijska enota, ki je odgovorna za izvedbo posameznega študijskega programa. Oddelek združuje študente določenega študijskega programa ter visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki so s sklepom dekana razporejeni na posamezne oddelke.

14. člen

Naloge oddelkov so zlasti:

-

Izvajanje pedagoškega procesa akreditiranih študijskih programov

-

Priprava novih študijskih programov oddelka

-

Spremljanje kakovosti izvajanja akreditiranih študijskih programov

-

Usklajevanje predlogov kateder

-

Predlaganje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na oddelku za kakovostno izvedbo obstoječih programov in razvoj novih programov

-

Pripravljanje letnih delovnih planov s svojega področja

Priprava letnega poročila o delovanju oddelka

Izvajanje drugih nalog v zvezi z izvedbo študijskega procesa.

Glavna naloga oddelka je skrb za snovanje, usklajevanje, kakovostno izvajanje in evalvacijo posameznega študijskega programa samostojnega Visokošolskega zavoda.

VŠZNJ ima naslednje oddelke:

-

Oddelek za dodiplomski študij

-

Oddelek za podiplomski študij.

15. člen

Oddelek vodi predstojnik, ki ga imenuje dekan na svoj predlog ali na predlog članov oddelka.

Mandatna doba predstojnika oddelka je praviloma dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. Predstojnika oddelka lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

Predstojnik oddelka skrbi za realizacijo nalog oddelka in je za delo odgovoren dekanu.

Delo oddelkov usklajuje dekan, v njegovi odsotnosti pa eden od prodekanov.

16. člen

Senat VŠZNJ lahko ustanovi nove oddelke ali ukine delovanje obstoječih oddelkov ali ustanovljen oddelek spremeni. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev oddelka je potrebna večina glasov navzočih članov senata VŠZNJ.

Sklep o ustanovitvi novega oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda na predlog dekana z večino glasov vseh članov. Razlog za ustanovitev novega oddelka je uvedba novega visokošolskega študijskega programa.

Sklep o ukinitvi oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda z 2/3 večino vseh članov.

Če se visokošolski strokovni študijski program ne izvaja več, se oddelek ukine s sklepom, ki ga sprejme senat z navadno večino vseh članov senata.

Katedre

17. člen

V okviru VŠZNJ so organizirane katedre kot oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja pedagoškega dela in s pedagoškim delom povezanega znanstveno-raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Katedra združuje enega ali več vsebinsko in smiselno združljivih predmetov študijskih programov visokošolskega zavoda. Člani katedre so visokošolski učitelji, ki so nosilci posameznega učnega predmeta, znanstveni sodelavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci. Našteti člani katedre so lahko člani več kateder, vendar imajo volilno pravico le v eni katedri, v kateri lahko tudi kandidirajo v primeru volitev v Senat VŠZNJ.

Vsak študijski predmet sodi v eno katedro. Dekan na predlog prodekana za izobraževanje s sklepom določi, kateri učni načrti predmetov, ki se predavajo na VŠZNJ, vsebinsko sodijo v posamezne katedre.

18. člen

Visokošolski zavod VŠZNJ ima za izvedbo dodiplomskega študijskega programa naslednje katedre:

-

katedra za zdravstveno nego

-

katedra za temeljne vede

-

katedra za družboslovne vede.

19. člen

Katedra se ustanavlja, ukinja, deli ali združuje v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami VŠZNJ.

Katedro s sklepom ustanovi senat na predlog dekana, če so vanjo vključeni vsaj trije redno zaposleni visokošolski učitelji. Če ni pogojev za ustanovitev, se nosilci predmetov vključijo v delo sorodne katedre.

20. člen

Naloge in pristojnosti kateder so:

-

usklajevanje vsebin učnih načrtov predmetov s področja, ki ga pokriva katedra;

-

z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temelji študijski program, ter znanstvene discipline sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;

-

skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces na vseh ravneh študija;

-

sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;

-

obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastajajo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno delo s področja katedre;

-

obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto;

-

spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre ter predlagajo predloge izboljšav;

-

skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre;

-

predlaganje ustrezne kadrovske zasedbe članov katedre za predmetna področja, ki jih pokriva katedra;

-

v sodelovanju z drugimi katedrami goji interdisciplinarnost;

-

opravljanje drugih nalog, povezanih s študijskim in raziskovalnim delom.

21. člen

Katedro vodi predstojnik katedre, ki ga na predlog članov katedre izmed visokošolskih učiteljev imenuje dekan šole za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan. O predlogu za predstojnika katedre razpravlja senat.

Predstojnik katedre je visokošolski učitelj, ki je prepoznan strokovnjak na področju, ki ga katedra pokriva.

Predstojnik katedre:

-

skrbi za realizacijo nalog katedre;

-

organizira in vodi delo katedre;

-

izvršuje sklepe Senata VŠZNJ in dekana VŠZNJ, ki se nanaša na delo katedre.

O svojem delu obvešča prodekana za izobraževanje. Za svoje delo je odgovoren dekanu.

Katedra odloča na sejah. Seja je sklepčna, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Predstojnika kateder lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

Delo kateder usklajuje prodekan za izobraževanje.

22. člen

Katedro ukine senat na predlog dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za njeno delo, ter prerazporedi nosilce predmetov v ustrezne druge katedre.

Inštituti

23. člen

V okviru šole se lahko za smotrnejšo organizacijo in koordinacijo znanstveno-raziskovalnega dela organizirajo inštituti kot notranje organizacijske enote.

Inštitut ustanovi senat na predlog dekana VŠZNJ. Inštitut povezuje visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce v okviru raziskovalnega ali strokovnega dela na področju znanstvenih disciplin, ki jih razvija visokošolski zavod.

Inštitut na svojem področju:

-

izvaja znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

-

izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa;

-

izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost;

-

soorganizira posvete in konference;

-

obvešča javnost o rezultatih raziskav.

24. člen

Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat VŠZNJ na predlog dekana VŠZNJ za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren dekanu. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan. Delo inštitutov usklajuje prodekan za raziskovanje.

Predstojnika inštituta lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

S sklepom o ustanovitvi inštituta se določi namen njegove ustanovitve. Inštitut ukine senat z navadno večino, na predlog dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za delo inštituta.

Tajništvo

25. člen

Tajništvo-dekanat izvaja upravno-administrativne, finančno-gospodarske in strokovno-tehnične naloge. V okviru tajništva-dekanata delujejo referat za kadrovske zadeve in habilitacije, referat za študijske in študentske zadeve, referat za računovodsko finančne zadeve ter referat za vzdrževanje in investicije.

Tajništvo-dekanat vodi glavni tajnik šole, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje dekan. Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v sistemizaciji delovnih mest visokošolskega zavoda. Naloge glavnega tajnika šole so predvsem:

-

vodenje in koordiniranje dela služb v okviru tajništva

-

vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda

-

spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda.

Knjižnica

26. člen

VŠZNJ ima strokovno knjižnico, ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela šole. Knjižnica je namenjena visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem, študentom ter drugim uporabnikom.

V tem okviru ima sledeče naloge:

-

pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo za študij in strokovno delo za področje izobraževanja in raziskovanja, ki se izvaja na šoli;

-

pridobiva, posreduje in omogoča dostop do bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, potrebnih za delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev šole;

-

uvaja študente v iskanje informacij in knjižničnega gradiva potrebnega za študijski proces;

-

sodeluje pri koordinaciji nabave revij;

-

izdeluje bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev šole;

-

spremlja novosti na področju založniške dejavnosti doma in v tujini in jih posreduje dekanu šole;

-

izvaja medknjižnično izmenjavo gradiva z ostalimi knjižnicami;

-

opravlja še druga dela, ki so opredeljena v zakonu o knjižničarstvu oziroma poslovanju knjižnic.

Delo knjižnice vodi in koordinira vodja knjižnice.

Projektne skupine

27. člen

Projektne in raziskovalne skupine

Kot projekt se šteje raziskovalno-razvojna in svetovalna dejavnost, ki je opredeljena s pogodbo med projektnimi partnerji in traja pogodbeno določen čas.

Za večjo učinkovitost izvajanja nalog se v okviru visokošolskega zavoda oblikujejo projektne skupine. Za področje izvajanja znanstveno raziskovalnih projektov se imenujejo raziskovalne skupine.

Projektna skupina združuje izvajalce posameznega projekta Visokošolskega zavoda. V raziskovalno skupino so vključeni raziskovalci, ki izpolnjujejo pogoje javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

V projekt so umeščeni študentje za izvajanje svojih seminarskih nalog in diplomskih nalog.

Projektne in raziskovalne skupine vodijo vodje, ki jih imenuje dekan.

Mandatna doba vodje projekta je praviloma enaka času trajanja projekta, kot je sklenjeno po pogodbi o pridobitvi projekta.

Uprava visokošolskega zavoda

28. člen

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolskega zavoda upravo.

Upravo visokošolskega zavoda šole sestavljajo dekan, dva prodekana in glavni tajnik visokošolskega zavoda.

Prodekana sta:

-

prodekan za izobraževanje;

-

prodekan za raziskovanje.

VŠZNJ ima lahko tudi druge prodekane. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata VŠZNJ dekan VŠZNJ s sklepom.

Prodekane imenuje dekan VŠZNJ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na VŠZNJ za dobo dveh let, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata VŠZNJ. Prodekani so lahko ponovno imenovani. Senat ga lahko razreši s sklepom, ki je bil sprejet z 2/3 večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga dekana.

Z izvolitvijo novega dekana VŠZNJ in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

29. člen

Prodekani pomagajo dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.

Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom pooblasti prodekana, ki ga nadomešča.

30. člen

Prodekan za izobraževanje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente, na študijske programe in za ostale oblike izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij. Naloge so:

-

organiziranje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti visokostrokovnega in visokošolskega izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni ter vseh drugih oblik izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe,

-

usklajuje delo kateder;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov v pedagoški proces;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev;

-

sodeluje pri delu organov VŠZNJ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.

31. člen

Prodekan za raziskovanje je odgovoren za sistemsko ureditev raziskovalnega dela in mednarodnega sodelovanja VŠZNJ. Pri tem skrbi za:

-

pripravo načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja šole;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

daje dekanu predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

predlaga znanstvene in strokovne konference;

-

sodeluje pri delu organov VŠZNJ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.

32. člen

Glavni tajnik VŠZNJ organizira in nadzira strokovno-organizacijske, upravno-administrativne, finančno-računovodske, tehnične in druge skupne naloge visokošolskega zavoda.

Glavnega tajnika VŠZNJ imenuje dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.

33. člen

Finančna sredstva za izvajanje izobraževalne, svetovalne, raziskovalne ali kake druge dejavnosti VŠZNJ, ki se opravlja v organizacijski enoti, se lahko vodijo ločeno tako, da je razviden finančni obračun za posamezno organizacijsko enoto, njen študijski program oziroma projekt in za vsako od njenih dejavnosti.

IV. ORGANI VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

34. člen

Organi visokošolskega zavoda so:

-

senat

-

akademski zbor

-

upravni odbor

-

študentski svet

-

dekan.

4.1 Senat visokošolskega zavoda

Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice

Časovnica