1508. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin
Na podlagi 30. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister, pristojen za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin
Ta pravilnik določa enotna merila za klasificiranje in kategoriziranje zalog in virov trdnih mineralnih surovin, vsebino elaboratov o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, postopek za njihovo potrditev in način vodenja evidence ter vsebino bilanc zalog in virov trdnih mineralnih surovin.
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
bilančne zaloge so zaloge, ki se lahko po obstoječi stopnji znanosti, tehnike, tehnologije in ekonomike gospodarno izkoriščajo,
-
geološke zaloge so skupne ugotovljene ali ocenjene zaloge mineralnih surovin znotraj nahajališča ali rudnega telesa brez upoštevanja odkopnih in industrijskih izgub,
-
geološko-ekonomska ocena je ocena nahajališča, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi raziskav,
-
kategorizacija zalog določa razvrstitev ugotovljenih zalog na podlagi stopnje raziskanosti v zaloge kategorije A, B in C(1) ter vire C(2), D(1) in D(2),
-
odkopne zaloge predstavljajo tiste količine bilančnih zalog mineralnih surovin, ki se lahko na sodobni ravni znanosti in tehnike lahko ekonomično izkoriščajo ob določenih izgubah pri odkopavanju,
-
industrijske zaloge predstavljajo tiste količine odkopnih zalog, ki so zmanjšane za izgube v procesu priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine,
-
pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge so zaloge, ki se ne morejo po obstoječi stopnji znanosti in tehnike ekonomično izkoriščati,
-
tehnično-ekonomska ocena je ocena nahajališča, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi izkoriščanja.
Ta pravilnik velja za naslednje trdne mineralne surovine:
12.
Haloizit (halloysit),
15.
Karbonatne surovine za kemično industrijo (dolomit, apnenec, kalcit in kreda),
16.
Keramične in proti ognju odporne gline,
18.
Kremenov pesek in kremenov prod,
19.
Kremenove surovine – kremen, kvarcit, kremenovi peščenjaki in roženci,
21.
Lojevec in pirofilit,
25.
Naravni kamen (okrasni arhitektonski kamen, arhitektonski gradbeni kamen),
28.
Oljni (bituminozni) skrilavci,
34.
Surovine za cementno industrijo (laporji in apnenci),
39.
Volastonit (wollastonit),
Ugotavljanje in razvrščanje zalog in virov trdnih mineralnih surovin iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: mineralne surovine) v kategorije in razrede, izračun in vodenje evidence o njihovih zalogah in virih, postopek za potrditev zalog in virov ter vsebino njihovih bilanc se izvaja v skladu z II., III., IV., V., VI. in VII. poglavjem tega pravilnika, ki veljajo za vse mineralne surovine.
Ugotavljanje in razvrščanje zalog in virov posameznih mineralnih surovin ter določitev njihove kakovosti in tehnoloških lastnosti se izvaja v skladu z določbami VIII. poglavja tega pravilnika.
II. UGOTAVLJANJE IN RAZVRŠČANJE ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN
1. Razvrstitev nahajališč na skupine in podskupine
Nahajališča mineralnih surovin se razvrščajo v skupine in podskupine na podlagi:
1.
velikosti in zapletenosti oblik – morfološke značilnosti;
2.
pripadnosti k določenim genetskim tipom ali rudnimi formacijam;
3.
mineraloške sestave in njenih značilnostih;
4.
načina porazdelitve koristnih surovin;
6.
kvalitete mineralne surovine;
7.
hidrogeoloških značilnostih in
8.
inženirsko-geoloških značilnostih.
Ugotavljanje in razvrščanje posameznih mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami VII. poglavja tega pravilnika.
Glede na razvrstitev nahajališča v skupino se določa vrsta in potrebna gostota raziskovalnih del za ugotavljanje stopnje raziskanosti in poznavanja nahajališča.
Če za nahajališče ni ugotovljena stopnja poznavanja katerega od elementov iz prvega ostavka tega člena, ga je treba uvrstiti v naslednjo nižjo skupino ali podskupino, čeprav po ostalih elementih izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višjo skupino ali podskupino.
2. Stopnja raziskanosti nahajališča
Stopnja raziskanosti nahajališča mineralnih surovin se ugotavlja na podlagi poznavanja naslednjih njegovih značilnih lastnosti:
1.
zapletenost geološke zgradbe nahajališča, njegove velikosti ter zveze z določenimi stratigrafskimi horizonti sedimentnih, metamorfnih in magmatskih kamnin;
2.
pripadnost nahajališča ali rudnega telesa določenemu genetskemu tipu ali rudni formaciji;
3.
mineraloška in petrografska sestava ter struktura in tekstura mineralne surovine – granulometrijski sestav, način zraščanja koristnih mineralov, minerali jalovine in drugo;
4.
fizikalno-kemične in fizikalno-mehanske karakteristike mineralne surovine in kamnin;
5.
najnižje in srednje vsebnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine;
6.
kemijske in tehnološke karakteristike mineralne surovine v zvezi z možnostjo priprave in predelave;
7.
prostorska razporeditev različnih tipov mineralne surovine;
8.
litofacialni sestav in strukturno-tektonske značilnosti mineralne surovine;
9.
hidrogeološke karakteristike in režim podzemnih voda;
10.
inženirsko-geološke karakteristike, ki opredeljujejo pogoje za odkopavanje in
11.
kategorije ter razredi bilančnih oziroma odkopnih zalog mineralnih surovin.
Poleg navedenih značilnosti iz zgornjega odstavka tega člena se morajo za ugotavljanje in oceno raziskanosti nahajališča upoštevati tudi druge značilnosti nahajališča, če so pomembne za določitev pogojev odkopavanja oziroma za klasifikacijo in kategorizacijo zalog in virov.
3. Raziskovanje in določanje gostote raziskovalnih del
Raziskanost nahajališča se ugotavlja:
1.
z metodami geoloških, geofizikalnih, geokemičnih, hidrogeoloških in inženirsko-geoloških raziskav;
2.
z vrstami površinskih in podzemnih raziskovalnih rudarskih del;
3.
s površinskim in jamskim raziskovalnim vrtanjem;
4.
z vzorčevanjem vseh raziskovalnih del za potrebe geoloških, kemičnih, fizikalno-mehanskih, tehnoloških in drugih preiskav, ki so pomembne za določitev kakovosti in uporabo mineralne surovine;
5.
z geostatističnimi in geološko-ekonomskimi analizami in ocenami.
Raziskovanje nahajališč mineralnih surovin se izvaja v dveh fazah: osnovne geološke raziskave in detajlne geološke raziskave.
Z osnovnimi geološkimi raziskavami se ocenjujejo viri kategorij C(2), D(1) in D(2) ter izjemoma zaloge kategorije C(1).
Z detajlnimi geološkimi raziskavami se ugotavljajo geološke zaloge kategorij A, B in C(1).
Gostoto raziskovalnih del se določi glede na zapletenost geološke zgradbe, stopnjo in način spremenljivosti posameznih geoloških elementov ter obliko nahajališča.
Za vsako posamezno mineralno surovino so določene vrste raziskovalnih del po skupinah in podskupinah nahajališč ali rudnih teles ter največje razdalje med njimi, s katerimi je zagotovljeno ugotavljanje razsežnosti nahajališča ali rudnega telesa in ugotavljanje ter izračun zalog kategorij A, B in C(1).
Pri določanju gostote raziskovalnih del za zaloge kategorije C(1) se mora upoštevati, da bo s smiselno pogostitvijo raziskovalnih del možno določiti zaloge kategorij A in B.
Ne glede na drugi odstavek tega člena je dovoljeno odstopanje glede posameznih vrst raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli v naslednjih primerih:
1.
kadar se z geostatističnimi metodami in drugimi metodami ugotovi, da bi vsebina predpisanih raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli pripeljala do nesmotrne porabe sredstev ali občutnega podaljšanja raziskav,
2.
kadar narekujejo različni nameni izkoriščanja iste mineralne surovine različno stopnjo raziskanosti nahajališča ali različno stopnjo poznavanja lastnosti mineralne surovine,
3.
kadar nahajališča zaradi njegovih posebnosti ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ali podskupino,
4.
kadar je nahajališče zaradi morfoloških oblik odprto z naravnimi ali umetnimi profili – useki, razkopi in podobno.
Razlike iz drugega odstavka tega člena morajo ostati v mejah največje dopustne napake oziroma v mejah verjetnosti ugotovitve zalog kategorij A, B in C(1), ki so navedene v 31. členu tega pravilnika.
Pri ugotavljanju raziskanosti mineralne surovine z raziskovalnim vrtanjem mora odstotek pridobljenega jedra praviloma znašati:
1.
najmanj 75% jedra iz vsakega dolžinskega intervala vrtanja skozi mineralno surovino;
2.
najmanj 70% jedra skupaj z drobci izvrtanine, če je bila opravljena karotaža vrtine;
3.
najmanj 65% jedra skupaj z drobci izvrtanine iz krovnine in talnine.
Glede na kategorijo, velikost nahajališča, namena uporabe in fizikalno–mehanskih lastnosti mineralne surovine je lahko v skladu z določbami VIII. poglavja tega pravilnika odstotek dobljenega jedra nižji.
Odklon raziskovalne vrtine se meri:
1.
pri vertikalnih raziskovalnih vrtinah, globokih nad 300 m, praviloma na vsakih 100 m globine;
2.
pri poševnih in horizontalnih vrtinah, dolgih nad 50 m, na vsakih nadaljnjih 25 m dolžine.
4. Določanje kakovosti ter fizikalno-kemičnih in tehnoloških značilnosti mineralne surovine
Kakovost mineralne surovine v nahajališču se določa z vzorčevanjem in s preiskavami.
Za vsako nahajališče se preizkusno določa najprimernejša metoda vzorčevanja, ki ustreza danim naravnim pogojem.
Glede na naravne pogoje se lahko uporablja tudi kontrolno vzorčevanje.
Kakovost mineralne surovine se določa z laboratorijskimi preiskavami, ki v popolnosti določajo najbolj pomembne značilnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine pomembnih za racionalno izkoriščanje in njeno uporabnost.
Kakovost mineralne surovine se določa s kemičnimi, fizikalno-kemičnimi, fizikalno-mehanskimi, mineraloškimi, petrološkimi in drugimi analizami; s terenskimi meritvami; z mikroskopskimi preiskavami kot tudi s tehničnimi, tehnološkimi, laboratorijskimi ali polindustrijskimi preiskavami za potrebe priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine.
Preiskave mineralnih surovin se morajo izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo standarde za mineralne surovine.
Rezultati preiskav mineralne surovine se podajajo za koristno surovino v naravnem stanju oziroma v skladu z njeno uporabnostjo po domačih ali mednarodnih standardih.
Prostorninska teža se določa v naravnem stanju za vsako vrsto mineralne surovine za katero se posebej izračunavajo zaloge.
Preiskave tehnoloških lastnosti mineralne surovine se opravljajo z laboratorijskimi, polindustrijskimi in industrijskimi metodami na reprezentativnih vzorcih.
Za zaloge kategorij A in B se ugotavljajo tehnološke lastnosti mineralne surovine s preiskavami v laboratorijskem ali polindustrijskem obsegu.
Če je bila za kakšno rudno telo opravljena tehnološka preiskava mineralne surovine v industrijskem ali polindustrijskem obsegu in je v praksi potrjeno, da med njim in drugimi rudnimi telesi v istem nahajališču ni bistvenih razlik glede mineralnih in kemičnih značilnosti mineralne surovine, zadoščajo za ostala rudna telesa v istem nahajališču tehnološke preiskave v laboratorijskem obsegu.
Za zaloge kategorije C(1) se ugotavljajo tehnološke lastnosti mineralne surovine s preiskavami v laboratorijskem obsegu. Če so v nahajališču zaloge mineralnih surovin višjih kategorij, ki so tehnološko že preiskane, za zaloge kategorije C(1) niso potrebne posebne tehnološke preiskave.
Če je v nahajališču zastopanih več naravnih tipov in vrst mineralnih surovin, se opravljajo tehnološke preiskave praviloma za vsak tip posebej.
5. Razvrščanje zalog in virov mineralnih surovin
Geološke zaloge se razvrščajo v odvisnosti od stopnje raziskanosti in poznavanja kakovosti mineralne surovine v ugotovljene zaloge kategorije A-dokazane zaloge, B-raziskane zaloge in C(1)-premalo raziskane zaloge ter v vire kategorije C(2)-perspektivni viri, D(1)-pričakovani viri in D(2)-predpostavljeni viri.
Glede na tehnično-ekonomske možnosti izkoriščanja se ugotovljene zaloge razvrščajo v razrede: bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge. Viri mineralnih surovin kategorij C(2), D(1), D(2) se ne razvrščajo v razrede. Pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge se pod enakimi tehnično-ekonomskimi pogoji kot bilančne zaloge ne morejo izkoriščati.
Bilančne zaloge, zmanjšane za izgube pri odkopavanju, so odkopne zaloge.
Odkopne zaloge, zmanjšane za izgube tekom industrijskih procesov – priprava, obogatitev in predelava mineralne surovine so industrijske zaloge.
Shema – Razvrstitev geoloških zalog
V zaloge kategorije A se uvrščajo količine trdnih mineralnih surovin, pri katerih so:
1.
z neposrednimi opažanjem, opravljenimi rudarski deli ali z raziskovalnimi vrtinami v celoti ugotovljeni:
-
lega in razprostranjenost,
-
koristne mineralne substance in njihovo medsebojno razmerje,
-
prostorska razporeditev v nahajališču ali rudnem telesu;
2.
v celoti ugotovljene kakovost in tehnološke lastnosti za potrebe obogatitve in predelave mineralne surovine;
3.
v celoti ugotovljene naravni tipi in industrijske vrste mineralne surovine, njihovo medsebojno razmerje in prostorska razporeditev;
4.
podrobno določene meje in izločeni jalovi in izvenbilančni deli rudnih teles;
5.
pojasnjeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi naravni pogoji v tolikšnem obsegu, da je mogoče določiti metode za izkoriščanje mineralne surovine.
Pri zalogah kategorije A praviloma ni dovoljena ekstrapolacija. Ekstrapolacija je izjemoma dovoljena tudi pri zalogah kategorije A, kadar gre za nahajališče enostavne zgradbe in izenačene sestave oziroma za nahajališča, ki jih že več let izkoriščajo in imajo pripravljene velike zaloge.
Zaloge kategorije A so popolnoma raziskane in prostorsko omejene in so pripravljene za odkopavanje. Pri novo raziskanih nahajališčih služijo kot podlaga za izdelavo glavnega rudarskega projekta.
Med zaloge kategorije B se uvrščajo količine mineralnih surovin, pri katerih so:
1.
z neposrednimi opazovanjem, opravljenimi raziskovalnimi deli ali z raziskovalnim vrtanjem znani in ugotovljeni:
-
lega in razprostranjenost,
-
koristne mineralne substance in njihovo medsebojno razmerje,
-
prostorska razporeditev v nahajališču ali rudnemu telesu;
2.
ugotovljene kakovostne značilnosti in glavne tehnološke lastnosti za potrebe obogatitve in predelave mineralne surovine;
3.
ugotovljeni naravni tipi in industrijske vrste mineralnih surovin ter zakonitosti njihove razporeditve, brez podrobne ugotovitve prostorske razporeditve za vsak tip mineralne surovine;
4.
ugotovljena razmerja in značaj ne rudnih in izvenbilančnih delov rudnega telesa, brez podrobne ugotovitve njihovih mej;
5.
ugotovljeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi naravni pogoji v obsegu, ki omogoča pridobiti osnovne elemente za izbiro načina izkoriščanja mineralne surovine.
Pri zalogah kategorije B je dovoljena ekstrapolacija. Stopnja dovoljene ekstrapolacije je določena v posebnih merilih za posamezne mineralne surovine.
Med zaloge kategorije C(1) se uvrščajo količine mineralnih surovin, pri katerih so delno:
1.
ugotovljeni pogoji nastanka, lega in razprostranjenost ter oblika in zgradba nahajališča, koristna mineralna surovina in njena prostorska razporeditev;
2.
ugotovljene kakovostne značilnosti in tehnološke lastnosti za obogatitev in predelavo mineralne surovine;
3.
ugotovljeni tipi in industrijske kategorije mineralne surovine;
4.
ugotovljeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi pogoji za izkoriščanje mineralne surovine.
Pri zalogah kategorije C(1) je dovoljena ekstrapolacija. Stopnja dovoljene ekstrapolacije je določena v posebnih merilih za posamezne mineralne surovine.
Zaloge kategorije C(1) služijo za izdelavo projekta detajlnih geoloških raziskav zaradi prekategorizacije zalog v višje kategorije A in B.
Zaloge A, B in C(1) so podlaga za izdelavo investicijskega programa izgradnje rudnika in za izdelavo osnovne koncepcije odpiranja v okviru glavnega rudarskega projekta pridobivanja mineralnih surovin.
C. Viri mineralnih surovin
V kategorijo C(2) uvrščamo vire mineralnih surovin, pri katerih so pogoji nastanka, velikost, oblika in lega določeni po geoloških in geofizikalnih podatkih ter delno preizkušeni z raziskovalnimi deli oziroma določeni po analogiji z znanimi deli nahajališča. Kakovost mineralne surovine je določena s posameznimi preizkusi vzorcev in po podatkih najbližjih raziskanih rudnih teles.
Viri kategorije C(2) pripadajo ne dovolj raziskanim delom nahajališča oziroma predstavljajo nadaljevanje dobro raziskanih delov nahajališča.
V pričakovane vire kategorije D(1) uvrščamo količine mineralnih surovin, za katere se domneva po analizi splošnih geoloških razmer in primerjanju podatkov podrobnega raziskovanja ter raziskovalnih in drugih rudarskih del na nekem območju.
Viri kategorije D(1) se nahajajo v neraziskanih delih znanih rudnih polj oziroma v delih, ki pomenijo podaljšek dobro proučenih objektov ali površin pripravljenih za izkoriščanje ali raziskave.
V predpostavljene vire kategorije D(2) uvrščamo količine mineralnih surovin, ki so domnevne po podatkih o geološkem razvoju in posebnostih geološke zgradbe nekega ozemlja, pridobljenih s kompleksnimi geološkimi, geofizikalnimi in geokemičnimi raziskavami in preiskavami ter z analizo litološko–stratigrafskih, mineraloških, petroloških, strukturno-tektonskih, paleogeografskih in drugih dejstev, ki opredeljujejo pogoje za pojavljanje mineralne surovine. V kategorijo D(2) sodijo predpostavljeni viri območja na katerem sicer niso bila odkrita ne nahajališča ne pojavi mineralnih surovin, vendar se da njihov obstoj domnevati.
Viri mineralnih surovin kategorije D(2) se ugotavljajo z analizo formacije ter s statističnimi metodami in analitično-sintetičnimi metodami. Poleg tega se dajo viri kategorije D(2) na neraziskanih območjih domnevati tudi z analogijo po parametrih, ki so bili ugotovljeni na raziskanih območjih z enakimi ali podobnimi genetskimi značilnostmi.
Viri kategorij D(1) in D(2) se razlikujejo od virov kategorije C(2) po tem, da so parametri za oceno virov kategorij D(1) in D(2) domnevani in določeni posredno.
Viri kategorij D(1) in D(2) so podlaga za načrtovanje osnovnih geoloških raziskav.
Č. Klasifikacija zalog in virov
Pri klasificiranju mineralnih surovin v razrede se upoštevajo:
1.
geološki parametri – pogoji nastanka, lega in razprostranjenost, velikost, oblika in zgradba, količina zalog, vsebina koristnih mineralnih substanc in njihova prostorska razporeditev, tektonika, hidrogeološki in inženirski pogoji ter drugi geološki pogoji;
2.
ekonomski parametri – ekonomičnost izkoriščanja oziroma učinkovitost vlaganja, cena mineralne surovine na domačem in mednarodnem trgu, proizvodni stroški, stroški priprave in predelave mineralne surovine, stroški odkupa zemljišč, stroški sanacije površin po končanem izkoriščanju, interna stopnja donosa in drugo;
3.
tehnični parametri – dostopnost nahajališča, način odpiranja, priprave in predelave mineralne surovine, transport in drugo;
4.
varstveni parametri – prostorski in ekološki parametri, vpliv na okolje, sanacija objektov, shranjevanje odpadkov in drugo ter
5.
drugi parametri – razvoj regije, občine, kraja, socialni vidiki, neposredna bližina transportnih komunikacij in energetskih objektov, strateške potrebe in drugo.
Ekonomičnost izkoriščanja in predelave bilančnih zalog mora biti v skladu s splošno sprejetimi gospodarskimi merili, lahko pa je različna za različne vrste mineralnih surovin, kot tudi za različne genetske in industrijske tipe nahajališč istih mineralnih surovin, kar je odvisno od tržnih, gospodarskih, naravnih, tehničnih, regionalnih in drugih pogojev.
Pri ocenjevanju rentabilnosti izkoriščanja in predelave bilančnih zalog so v posameznih primerih uporabne tudi metode analogije.
Pri ugotavljanju bilančnih zalog osnovne mineralne surovine je treba ugotoviti tudi vse spremljajoče mineralne sestavine v nahajališču oziroma rudnem telesu, ki jih je možno ekonomično izkoristiti. Potrebno je tudi ugotoviti posamezne mineralne surovine, ki se nahajajo v talnini, krovnini ali v bokih rudnih teles ter se dajo ekonomično izkoristiti.
Na podlagi podatkov proizvodnje se določajo izgube mineralne surovine za nahajališča, ki so v proizvodnji. Pri odpiranju novih nahajališč se te izgube ocenjujejo glede na podatke geoloških raziskav ali po analogiji v obstoječih nahajališčih.
c. pogojno bilančne zaloge
V pogojno bilančne zaloge se uvrščajo predvsem tiste zaloge, ki so sicer pri sedanjem stanju izvenbilančne, je pa glede tehnike in tehnologije njihovega izkoriščanja kakor drugih parametrov lastnosti surovine in drugih okoliščin utemeljeno pričakovati, da se bodo ti pogoji v doglednem času spremenili tako, da bo za mineralno surovino nastopilo obdobje ekonomičnega izkoriščanja.
Izvenbilančnih zalog ni ekonomično in smotrno izkoriščati običajno zaradi premajhne količine, premajhne debeline, prevelike globine, prenizke vsebine koristnih sestavin, previsoke vsebine škodljivih sestavin, prezahtevne tehnologije priprave in metalurške predelave, za izkoriščanje oteženih rudarsko-tehničnih in hidrogeoloških pogojev, zaloge se nahajajo v varnostnih območjih ali na območju obstoječih objektov ter zaradi neugodnih ekonomskih in tržnih pogojev.
Med izvenbilančne zaloge se uvrščajo tudi zaloge mineralnih surovin, pri katerih bi zaradi pridobivanja precej obremenjevali okolje, brez možnosti sanacije in zaščite v mejah ekonomičnosti.
Ločimo dve skupini izvenbilančnih zalog:
1.
izvenbilančne zaloge zaradi naravnih pogojev – velikosti, debeline, kakovosti mineralne surovine ali rudnega telesa;
2.
izvenbilančne zaloge zaradi tehnično-ekonomskih pogojev.
Znanstveno-tehnični napredek, spremembe na domačem in mednarodnem trgu ter drugi tehnično-gospodarski pogoji lahko vplivajo, da se izvenbilančne zaloge preklasificirajo v bilančne oziroma bilančne v izvenbilančne zaloge.
D. Geološko-ekonomska in tehnično-ekonomska ocena zalog mineralnih surovin
Bilančnost zalog mineralnih surovin nahajališč v celoti ali njihovih delov oziroma rudnih teles se ugotavlja z geološko-ekonomsko oceno za nahajališča, ki so v fazi raziskav in s tehnično-ekonomsko oceno za nahajališča, ki se izkoriščajo.
Geološko-ekonomska ocena se obvezno ugotavlja za nahajališča, ki so v fazi raziskav pri prvem potrjevanju izračunanih kategoriziranih in klasificiranih zalog mineralne surovine. Ta vsebuje analizo in oceno naslednjih pogojev:
1.
genetski pogoji – nastanek, ugotavljanje potencialnosti nahajališča in njegovega širšega območja;
2.
geološki pogoji – vrsta mineralne surovine, vrsta nahajališča, stopnja koncentracije zalog, morfološke karakteristike, velikost nahajališča ali rudnih teles in drugo;
3.
tehnični pogoji – odkopna metoda, izgube pri izkoriščanju, kapacitete, časovno obdobje izkoriščanja, hidrogeološki in inženirsko-geološki pogoji, geomehanske značilnost nahajališča in drugo;
4.
tehnološki pogoji – tehnološki tip mineralne surovine, osnovni pogoji za pripravo, obogatitev in predelavo mineralne surovine, možnost kompleksnega izkoriščanja mineralne surovine in drugo;
5.
regionalni pogoji – transportni pogoji, relief območja, vremenske razmere, preskrba z vodo in energijo, splošne gospodarske značilnosti območja in drugo;
6.
tržni pogoji – splošna ponudba in povpraševanje po mineralni surovini, sedanja in perspektivna cena mineralne surovine na domačem in mednarodnem trgu in drugo);
7.
okoljevarstveni pogoji – vpliv izkoriščanja, priprave in predelave mineralne surovine na okolje, možnost sanacije površin po končanem izkoriščanju in drugo;
8.
ostali pogoji – ekonomski pomen mineralne surovine za regijo oziroma državo, razvoj gospodarstva in drugo.
Geološko-ekonomska ocena nahajališča se izdeluje predvsem zaradi ugotavljanja bilančnih zalog oziroma zaradi izdelave investicijsko-tehnične dokumentacije za odpiranje rudnikov, kamnolomov, gramoznic in drugo.
Vpliv naštetih pogojev pri ugotavljanju bilančnosti mineralne surovine v nahajališču ali rudnem telesu se izkazuje z naravnimi in vrednostnimi kazalci.
Naravni kazalci so: zaloge, srednja, mejna in minimalna vsebnost koristne substance, minimalna debelina rudnih teles, zmogljivost naprav in opreme za predelavo mineralne surovine za letno proizvodnjo, stopnja izkoriščanja mineralnih substanc, metalurška in druga predelava in podobno.
Vrednostni kazalci so: skupni stroški raziskav, stroški proizvodnje, priprave in predelave enote proizvoda, transportni stroški, skupna vlaganja potrebna za izgradnjo rudnika oziroma objektov za pripravo in predelavo mineralne surovine in ostalih potrebnih objektov, specialna vlaganja in drugo.
Na podlagi naravnih in vrednostnih pokazateljev ter ugotovljene rentabilnosti proizvodnje se izvede klasifikacija zalog, ugotovi bilančnost in vrednost nahajališča brez upoštevanja časovnega faktorja.
Za ugotavljanje posameznih pogojev in kazalcev pri geološko-ekonomski oceni je uporabna tudi metoda analogije.
Tehnično-ekonomska ocena se ugotavlja samo za nahajališča ali rudna telesa v okviru aktivnih rudnikov, oziroma za objekte za katere je že izdelan investicijski program ali glavni rudarski projekt.
Tehnično-ekonomska ocena nahajališča zajema poleg analize in ocene najvažnejših pogojev potrebnih za geološko-ekonomsko oceno iz 28. člena tega pravilnika še oceno rentabilnosti proizvodnje pri tekočem in perspektivnem razvoju rudnika.
Vsi pogoji in kazalci tehnično-ekonomske ocene nahajališča in zalog se ugotavljajo med izkoriščanjem zalog. Metoda analogije ni dovoljena.
III. IZRAČUN ZALOG IN VIROV
Zaloge in viri mineralnih surovin se izračunavajo po metodah izračunavanja, ki zagotavljajo zadostno natančnost in smotrnost izračuna. Posebej je treba upoštevati obliko in razsežnosti nahajališča oziroma rudnega telesa, spremenljivost količinskih in kakovostnih kazalcev, kot tudi način, kako je bilo nahajališče dokazano z raziskovalnimi deli – razpored, gostota, vrsta raziskovalnih del in drugo.
Izračun zalog in virov za nahajališča, dele nahajališč ali rudnih teles se izvaja z metodami, s katerimi se preverja optimalnost raziskovalne mreže v odvisnosti od oblike rudnih teles in drugih značilnostih nahajališča.
V izrednih primerih se izračun zalog in virov lahko izvede z dvema metodama, od katerih je ena osnovna in druga kontrolna. Izredni primeri so specifični geološki pogoji nahajališča, dela nahajališča ali rudnih teles.
Osnovna metoda mora biti v skladu z največjo gostoto izvedenih raziskovalnih del za odgovarjajočo skupino, podskupino in kategorijo.
Pri izračunavanju zalog nahajališča oziroma rudnega telesa je ekstrapolacija dovoljena pri zalogah kategorij B in C(1). Za nahajališča enostavne geološke zgradbe in izenačene sestave, ki se že več let izkoriščajo in imajo odprte velike površine je tudi dovoljena ekstrapolacija pri zalogah kategorije A.
Uporaba metode ekstrapolacije za izračunavanje zalog posameznih mineralnih surovin je določena za vsako mineralno surovino posebej.
Največja dovoljena napaka pri ugotavljanju zalog kategorij A, B in C(1) ter ustrezna verjetnost ugotovitve zalog znašata:
+----------+--------------------+--------------+
|Kategorija|Dovoljena napaka v %|Verjetnost v %|
| | | |
+----------+--------------------+--------------+
| A | +-15 | 85 |
| | | |
+----------+--------------------+--------------+
| B | +-30 | 70 |
| | | |
+----------+--------------------+--------------+
| C1 | +-50 | 50 |
| | | |
+----------+--------------------+--------------+
Največja dovoljena napaka pomeni največjo razliko med vsemi merjenji, določitvami in interpretacijami ter se ugotavlja po matematično-statističnih metodah.
Če obstaja verjetnost, da so v izračunu zalog upoštevani parametri, metode vzorčevanja ter kemične in druge analize premalo natančni, je dovoljeno znižati dobljene podatke s popravnimi koeficienti.
Popravni koeficienti se lahko nanašajo na vsebino koristnih in škodljivih sestavin, debelino rudnega telesa, prostorninsko težo, vlago, površino in prostornino rudnega telesa in drugo.
IV. ELABORAT O ZALOGAH IN VIRIH
Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin obsega:
b)
grafično dokumentacijo in
c)
dokumentacijsko gradivo.
Obvezna poglavja tekstualnega dela elaborata so:
1.1.
osnovni cilj in namen izdelave elaborata,
1.2.
seznam izdelovalcev elaborata,
1.3.
datum izdelave elaborata,
1.4.
stanje izračuna zalog,
1.5.
vsebina in razdelitev elaborata,
2.
Splošni in osnovni podatki o nahajališču,
2.1.
geografska lega in velikost nahajališča,
2.2.
podatki o raziskovalnem in pridobivalnem prostoru,
2.3.
podatki o koncesijski pravici,
2.4.
podatki o predhodnem izračunu zalog,
2.5.
transportne možnosti,
2.6.
naseljenost, geomorfološke in hidrološke razmere,
3.1.
podatki iz literature,
3.2.
kronološki prikaz raziskav po fazah,
4.
Geološke raziskave in preiskave,
4.1.
metoda in koncept raziskav,
4.2.
opis uporabljenih metod raziskav in preiskav,
4.3.
prikaz izvedenih terenskih, laboratorijskih, kabinetnih in drugih raziskovalnih del,
5.
Geologija nahajališča,
5.2.
opis rudnih teles, geneza nahajališča, tektonika nahajališča,
6.
Hidrogeološke značilnosti nahajališča,
7.
Inženirsko-geološke značilnosti nahajališča,
8.
Kvaliteta mineralne surovine,
8.1.
opis načina vzorčevanaja,
8.2.
analize in ocena kvalitete surovine po vseh preiskovalnih parametrih z opisom metode in standardov o laboratorijskih pogojih,
8.3.
opis tehnoloških lastnosti mineralne surovine, ocena in analiza možnosti in pogojev za bogatenje in predelavo mineralne surovine za polindustrijske in industrijske preiskave,
10.
Izračun zalog in virov,
10.1.
metoda izračunavanja zalog in virov,
10.2.
kriterij kategorizacije zalog in virov,
10.3.
kriterij klasifikacije zalog,
10.4.
način izračuna zalog in virov,
10.5.
prikaz popravnih koeficientov,
10.6.
pregled geoloških zalog in virov po kategorijah in razredih, prikaz odkopnih in industrijskih zalog,
10.7.
prikaz odkopnih, industrijskih in drugih izgub,
11.
Geološko-ekonomska (tehnično-ekonomska) ocena nahajališča,
11.1.
geološki, metalogenetski, tehnični, tehnološki, regionalni, tržni, varstveni in gospodarski pogoji,
11.2.
naravni in vrednostni kazalci geološko-ekonomske in/ali tehnično-ekonomske ocene,
11.3.
vrednostna ocena nahajališča, posebej za raziskovalni in pridobivalni prostor,
12.
Rekapitulacija zalog in virov,
12.1.
tabelarni pregled ugotovljenih zalog in virov po kategorijah, razredih in kvaliteti za posamezna rudna telesa in celotno nahajališče – geološke, bilančne, pogojno bilančne, izvenbilančne, odkopne in industrijske zaloge ter tabelarni pregled virov mineralne surovine,
Tekstualnemu delu elaborata je treba priložiti:
1.
projektno nalogo o izdelavi elaborata,
2.
odločbo o registraciji nosilca rudarske pravice ali raziskovalne organizacije, ki izdeluje elaborat,
3.
odločbo o imenovanju avtorja elaborata,
4.
potrdilo o izpolnjevanju pogojev avtorja elaborata,
5.
izjavo avtorja elaborata o izdelavi elaborata,
6.
izjavo o izvedbi strokovnega pregleda elaborata,
7.
za nahajališča katerih zaloge so že bile potrjene, se v tekstnem delu obvezno prilaga predhodno potrdilo o potrjenih zalogah,
8.
koncesijsko pogodbo o rudarski pravici za izkoriščanje mineralne surovine,
9.
odločbo za izkoriščanje mineralne surovine,
10.
seznam uporabljene literature in strokovne dokumentacije pri izdelavi elaborata z navedbo kje se nahaja;
11.
obrazce št. 1, 2 in 3, ki so določeni v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Obvezne sestavine grafične dokumentacija elaborata so:
1.
pregledna topografska karta v merilu 1 : 50 000 z označenim raziskovalnim in pridobivalnim prostorom;
2.
geološka karta širšega območja nahajališča v merilu do 1 : 25 000;
3.
geološka karta nahajališča v merilu do 1 : 5 000;
4.
značilen geološki prerez v merilu do 1 : 25 000;
5.
geološki prerezi raziskovalnih vrtin z rezultati vzorčevanj v merilu do 1 : 5 000;
6.
geološki prerezi nahajališča v merilu do 1 : 5 000;
7.
pregledne in podrobne karte rezultatov geofizikalnih, geokemičnih in drugih raziskav;
8.
načrt površinskih in jamskih del v merilu do 1 : 2 500;
9.
geološke karte jamskih horizontov v merilu do 1 : 2 500;
10.
karte površine blokov ali presekov za izračun zalog in virov v merilu do 1 : 1 000;
11.
karte vzorčevanja v merilu do 1 : 1 000.
Zaradi popolnejše prostorske predstave in interpretacije nahajališča se za posamezne mineralne surovine lahko izdela grafična dokumentacija v večjem merilu, kot jo določa prejšnji odstavek.
Dokumentacijsko gradivo elaborata obsega:
1.
geološke prereze vrtin in jamskih rudarskih del;
2.
laboratorijske rezultate kemičnih analiz mineralne surovine;
3.
izračun koeficienta variacije;
4.
rezultate določanja volumske mase mineralne surovine;
5.
rezultate mineraloških in drugih preiskav;
6.
rezultate laboratorijskega, pol industrijskega in industrijskega preiskovanja mineralne surovine – opis poteka, normative porabljenega materiala, opis tehnološkega postopka, bilanco kovine in drugo);
7.
rezultate inženirsko-geoloških, geomehanskih in drugih parametrov, ki vplivajo na pogoje izkoriščanja;
8.
tabele zalog in virov za vsak izračunani del nahajališča ali celotno nahajališče;
9.
vsa tehnična poročila in ostalo dokumentacijo o izvedenih raziskavah in preiskavah mineralne surovine, ki se nanašajo na izračunane zaloge mineralne surovine.
Dokumentacijsko gradivo iz točke 9 prejšnjega odstavka se praviloma ne prilaga k elaboratu. Ta dokumentacija se hrani pri naročniku elaborata in se po potrebi ali na zahtevo da v pogled rudarskemu inšpektorju ali osebam, ki izvajajo strokovna dela pri izdelavi elaborata oziroma pri klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralnih surovin.
Elaborat o zalogah in virih ter drugo dokumentacijo mora podpisati izdelovalci elaborata. ter ga potrdijo s pečatom.
Obrazca št. 1 in 2 podpiše predstavnik nosilca koncesijske pogodbe.
Obrazec št. 3 podpišeta odgovorna oseba nosilca koncesijske pogodbe in izdelovalec elaborata.
Za manjša enostavna nahajališča nekovinskih mineralnih surovin – prod, pesek in tehnični kamen z letno proizvodnjo do 5000 m3 ter naravni kamen, ki se občasno pridobiva, se lahko odstopi od predpisane vsebine elaborata.
V nahajališčih iz prejšnjega odstavka se pridobivanje izvaja s površinskim odkopavanjem.
Za nahajališča iz prvega odstavka tega člena so dovoljena odstopanja od določbe prvega odstavka 32. člena tega pravilnika v smislu:
-
geologija nahajališča – prikaže se samo splošna geološka zgradba;
-
hidrogeološke značilnosti nahajališča – prikaže se samo splošni podatek, brez opravljenih raziskav;
-
inženirsko-geološke značilnosti – prikaže se samo splošni podatek, brez opravljenih raziskav;
-
kvaliteta mineralne surovine – prikažejo se samo osnovne analize o uporabnosti mineralne surovine za določene namene. Če se mineralna surovina uporablja za posipanje makadamskih cest analize niso potrebne;
-
geološko-ekonomska ali tehnično-ekonomska ocena nahajališča – vsebuje samo osnovne podatke brez prikaza naravnih in vrednostnih kazalcev in brez vrednostne ocene nahajališča.
Za to vrsto nahajališč se izdela le naslednja grafična dokumentacija:
1.
pregledna geološka karta – del ali izsek osnovne geološke karte v merilu 1 : 100 000;
2.
situacijska karta nahajališča v merilu do 1 : 25 000;
3.
topografska osnova v merilu do 1 : 2 500 z vrisanimi raziskovalnimi in drugimi deli;
4.
prerezi za izračun zalog in virov v merilu do 1 : 2 500 ter omejitev raziskovalnega ali pridobivalnega prostora in katastrskih parcel ali delov parcel.
Dokumentacijsko gradivo za to vrsto nahajališč vsebuje poleg odločb in dovoljenj še:
1.
geološke prereze vrtin;
2.
laboratorijske rezultate o kvaliteti mineralne surovine in to samo za določene namene.
Predpisani obrazci št. 1, 2, 3 so obvezni za nahajališča iz prvega odstavka tega člena, posebej za raziskovalni in posebej za pridobivalni prostor.
Tekstualni in grafični deli elaborata, ki se dostavita v overovitev Republiški komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: komisija), morata biti označena z zaporednima številkama in povezana z vrvico. Zaradi morebitnih dopolnitev in sprememb se elaborat pred dostavo v overovitev ne veže.
V primeru, da je bil za posamezni pridobivalni ali raziskovalni prostor ali nahajališče mineralne surovine izdelan in potrjen elaborat, se lahko izdela le renovelacija elaborata glede na novo stanje zalog. V tem primeru se na novo prikažejo samo spremembe v primerjavi z overjenim elaboratom.
Obvezno se k renovelaciji elaborata prilagajo predpisani obrazci in geološko-ekonomska ocena ali ekonomsko-tehnična ocena.
V. VODENJE EVIDENCE O ZALOGAH IN VIRIH MINERALNIH SUROVIN
Raziskovalna organizacija ali nosilec rudarske pravice mora odpreti in voditi evidenčno knjigo o zalogah in virih in raziskavah mineralne surovine na obrazcih št. 1., 2. in 3.
Evidenčna knjiga zalog in virov surovin vsebuje:
-
splošne podatke o nosilcu rudarske pravice – obrazec št. 1;
-
skico dovoljenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora – obrazec št. 2;
-
evidenco ugotovljenih zalog in virov mineralne surovine – obrazec št. 3.
Obrazec št. 1 vsebuje splošne podatke o nosilcu rudarske pravice, ime in kraj nahajališča, ime raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora, naziv mineralne surovine, vrsto mineralne surovine, sestavine mineralne surovine, ki se uporabljajo in sestavine, ki se ne uporabljajo.
Obrazec št. 1 izpolni nosilec rudarske pravice s podatki iz drugega odstavka tega člena, ko odpre evidenčno knjigo. Če se podatki bistveno spremenijo, izpolni nov obrazec in ga vloži v evidenčno knjigo poleg že prej izpolnjenega.
V obrazec št. 2 vriše nosilec rudarske pravice skico površine raziskovalnega prostora oziroma pridobivalnega prostora na podlagi dovoljenja pristojnega organa, vpiše številko in datum odobritve ter naziv organa, ki ga je izdal. Vpiše tudi številko, datum izdaje in veljavnost koncesijske pogodbe, po kateri je dodeljena rudarska pravica ter izdela legendo.
Obrazec št. 2 izpolni nosilec rudarske pravice podatke iz četrtega odstavka tega člena, ko odpre evidenčno številko. Če se površina raziskovalnega ali pridobivalnega prostora spremeni, izpolni nov obrazec in ga vloži v evidenčno knjigo zraven prejšnjega.
V obrazec št. 3 vpiše nosilec rudarske pravice za vsako nahajališče stanje geoloških – bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog ter odkopnih zalog po kategorijah. Poleg podatkov o količini vpiše tudi podatke o kakovosti in izgubah pri pripravi in predelavi mineralne surovine, ki je bila odkopana, in podatke o odkopanih količinah po letnicah za obdobje zadnjih pet let.
Viri surovin se evidentirajo po kategorijah C(2), D(1) in D(2).
Obrazec št. 3 izpolni nosilec rudarske pravice upoštevajoč stanje na dan 31. decembra tekočega leta in ga vloži v evidenčno knjigo po časovnem zaporedju za prej izpolnjenimi obrazci št. 3.
V obrazec 3 se vpisujejo podatki o količini zalog v ustreznih merskih enotah. Za kakovost se v njem podajajo vsi elementi, ki so pomembni za uporabnost mineralne surovine.
Obrazec št. 3 se izpolnjuje vsako leto s stanjem zalog in virov na dan 31. december za posamezna nahajališča za pridobivalni ali raziskovalni prostor.
Vse podatke je treba vpisovati v obrazce št. 1, 2 in 3 s pisalnim strojem ali v tehnični pisavi. Evidenčna knjiga mora biti pripravljena za vlaganje obrazcev.
VI. POTRDITEV ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN
Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: elaborat) strokovno pregleda Komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija na podlagi pozitivne ocene predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) da izda potrdilo o zalogah in virih mineralnih surovin v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru.
Če komisija oceni, da je potrebno elaborat dopolniti ali popraviti, ga vrne raziskovalni organizaciji ali nosilcu rudarske pravice in določi rok v katerem je treba elaborat dopolniti ali popraviti.
Ministrstvo na predlog komisije izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine. Potrjujejo se samo bilančne in odkopne zaloge v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru.
Elaborat izdelan v skladu z 32. členom tega pravilnika se potrdi na vsakih 5 let.
Elaborat izdelan v skladu s 36. členom tega pravilnika se potrdi vsakih 10 let. Če se spremenijo pogoji iz prvega odstavka 36. člena tega pravilnika, se lahko elaborat potrdi tudi v krajšem obdobju.
Komisijo ustanovi minister s posebno odločbo.
Komisija je sestavljena iz petih članov in ima svojega predsednika, namestnika predsednika in tajnika komisije.
Način dela in poslovanja določi komisija s svojim poslovnikom.
VII. IZDELAVA BILANCE ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN
Nosilci rudarske pravice morajo do 15. marca tekočega leta ministrstvu poslati izpolnjen obrazec št. 2 s podatki o stanju ugotovljenih zalog in virov na dan 31. decembra preteklega leta.
Ministrstvo je dolžno na podlagi pridobljenih podatkov o zalogah in virih mineralnih surovin, izdelati letno bilanco in petletno bilanco skupnih zalog in virov.
Letna bilanca o zalogah in virih mineralnih surovin v Republiki Sloveniji se izdela po stanju 31. decembra preteklega leta najpozneje do 30. junija.
Petletna bilanca skupnih zalog in virov mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, ki vsebuje tudi analizo stanja ter analizo pridobljenih količin, se izdela vsakih pet let po stanju 31. decembra preteklega leta najpozneje do 30. junija. V letu v katerem se izdela petletna bilanca, se ne izdela letna bilanca.
Bilanci zalog in virov vsebujeta:
-
ime mineralne surovine,
-
ime nahajališča-raziskovalnega ali pridobivalnega prostora,
-
podatke o pridobljeni rudarski pravici-številka in datum koncesijske pogodbe, veljavnost in drugo,
-
ime oziroma naziv nosilca rudarske pravice za izkoriščanje oziroma raziskovanje mineralne surovine,
-
količine ugotovljenih, bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog ter stanje virov v nahajališču po posameznih kategorijah in skupno,
-
odstotek odkopnih izgub,
-
količino odkopanih zalog mineralne surovine za preteklo leto in za zadnje pet letno obdobje,
-
podatke o kakovosti zalog – fizično-mehanske lastnosti, atesti, povprečna kemična sestava, značilnosti obogatitve, granulometriska sestava in drugo,
-
druge podatke, ki so pomembni za posamezno mineralno surovino.
VIII. POSEBNE DOLOČBE ZA UGOTAVLJANJE IN RAZVRŠČANJE ZALOG POSAMEZNIH MINERALNIH SUROVIN
a) Razdelitev nahajališč antimona v skupine
Po strukturno-oblikovnih značilnostih, lastnostih nastanka in tipu mineralizacije se nahajališča antimona uvrščajo v štiri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo medplastna ali kontaktno-metasomatska nahajališča "jasperoidi", navidez plastnate, lečaste ali gobaste oblike in podobnih oblik;
2.
v drugo skupino se uvrščajo žilna nahajališča z navadnimi rudnimi žilami ali sistemi žil;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo žilna nahajališča, drobno žilna orudenja po razpokah in lasnicah – navidez plastnatih ali nepravilnih oblik;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča, ki ležijo največkrat na stiku magmatskih in karbonatnih ali terigenih kamnin in so nepravilnih oblik, ki se ne dajo jasno določiti.
b) Raziskovanje nahajališč antimona
Za raziskovanje nahajališč antimona veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 1.
Tabela 1
+----------------------+---------------------------------------------------+
| Skupina nahajališč – | Največja razdalja med raziskovalnimi deli v m |
| vrsta raziskovalnih | |
| del +----------------+-----------------+----------------+
| | Kategorija A | Kategorija B |Kategorija C(1) |
| | | | |
| +--------+-------+--------+--------+-------+--------+
| | po | po | po | po | po | po |
| | smeri | vpadu | smeri | vpadu | smeri | vpadu |
| | | | | | | |
+----------------------+--------+-------+--------+--------+-------+--------+
|Prva skupina | | | | | | |
|– rudarska dela | 60 | 30 | 70 | 40 | 80 | 50 |
|– vrtanja | 60 | 35 | 80 | 45 | 100 | 55 |
+----------------------+--------+-------+--------+--------+-------+--------+
|Druga skupina | | | | | | |
|– rudarska dela | 50 | 30 | 60 | 35 | 70 | 40 |
|– vrtanja | 50 | 35 | 70 | 45 | 90 | 55 |
+----------------------+--------+-------+--------+--------+-------+--------+
|Tretja skupina | | | | | | |
|– rudarska dela | 40 | 30 | 50 | 35 | 60 | 40 |
|– vrtanja | 50 | 35 | 75 | 40 | 100 | 45 |
+----------------------+--------+-------+--------+--------+-------+--------+
|Četrta skupina | | | | | | |
|– rudarska dela | 30 | 20 | 40 | 25 | 50 | 30 |
|– vrtanja | 30 | 20 | 45 | 30 | 60 | 40 |
+----------------------+--------+-------+--------+--------+-------+--------+
c) Določanje kakovosti zalog antimona
Za določanje kakovosti zalog antimona veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika, pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
največje razdalje med vzorci vzetimi z raziskovalnimi rudarskimi deli in raziskovalnih vrtinah, v odvisnosti od koeficienta variacije vsebnosti antimona, znašajo:
Tabela 2
+---------------------+-------------------+----------------------------+
|Stopnja enakomernosti| Koeficient |Največja razdalja med vzorci|
|porazdelitve antimona|variacije vsebnosti| v metrih |
| | | |
+---------------------+-------------------+----------------------------+
|Enakomerna | do 50 | 3,00 |
| | | |
+---------------------+-------------------+----------------------------+
|Neenakomerna | od 50 do 100 | 2,00 |
| | | |
+---------------------+-------------------+----------------------------+
|Zelo neenakomerna | od 100 do 150 | 1,50 |
| | | |
+---------------------+-------------------+----------------------------+
|Skrajno neenakomerna | nad 150 | 1,00 |
| | | |
+---------------------+-------------------+----------------------------+
2.
pri vseh vzorcih se ugotavlja vsebnost Sb kot tudi drugih navzočih prvin: Pb, Zn, As, Hg, Tl, Au, W, Ni, Co idr.;
3.
tehnološke lastnosti se ugotavljajo za vse ugotovljene mineralne kategorije in tipe orudenja – sulfide, sulfosoli, okside.
d) Razvrstitev zalog antimona
Za uvrstitev zalog antimona v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge antimona, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi rudarskimi deli in z raziskovalnim vrtanjem v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 1;
b)
meje rudnih teles za zaloge kategorije A se ugotavljajo najmanj s treh strani z raziskovalnimi rudarskimi deli, s četrte strani pa z raziskovalnim vrtanjem;
c)
pri ugotavljanju zalog kategorije A ni dovoljena ekstrapolacija;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge antimona, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli in raziskovalnim vrtanjem v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 1;
b)
meje rudnih teles za zaloge kategorije B se ugotavljajo najmanj z dveh strani z raziskovalnimi rudarskimi deli, s tretje strani pa z raziskovalnim vrtanjem;
c)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge, dobljene z ekstrapolacijo izven meja rudnega telesa, toda največ za 1/4 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo B v tabeli 1.
a)
v kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge antimona, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi rudarskimi deli in raziskovalnim vrtanjem v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 1;
b)
meje nahajališča za zaloge kategorije C(1) se ugotavljajo najmanj z ene strani z raziskovalnimi rudarskimi deli, z druge strani pa z raziskovalnim vrtanjem;
c)
v kategorijo C(1) se uvrščajo tudi zaloge, dobljene:
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije B po smeri in po vpadu rudnih teles, vendar največ za 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo B;
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije C(1), največ za 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 1.
a) Razdelitev nahajališč bakra v skupine
Po velikosti, tipu mineralizacije, strukturno-oblikovnih lastnostih in enakomernosti porazdelitve mineralnih sestavin, se nahajališča bakra uvrščajo v štiri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča bakra porfirskega tipa, zelo velikih do velikih razsežnosti in izometričnih oblik, pri katerih je porazdelitev bakra enakomerna do neenakomerna;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča bakra masivno-sulfidnega in impregnacijsko-žilnega tipa, kot tudi plastnata rudna telesa, če so masivno-sulfidnega tipa. Razsežnosti so spremenljive, od zelo velikih do zelo majhnih, po obliki pa so to pretežno plasti, leče, žile in navidezne plasti, pri katerih je porazdelitev bakra neenakomerna;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča bakra, žilnega in žilno-lečastega tipa majhnih do zelo majhnih razsežnosti. Po obliki so to navadne ali lečaste žile ali pa orudene prelomne cone, pri katerih je razdelitev bakra neenakomerna do zelo neenakomerna;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča bakra skarnskega, magmatskega in plastnatega tipa:
a)
od katerih sta skarnski in magmatski tip zelo majhnih, redko tudi zelo velikih razsežnosti, po obliki pa so to skladi, leče ali gnezda z zelo neenakomerno porazdelitvijo bakra;
b)
od katerih je plastnati tip majhnih razsežnosti, iztegnjene lečaste oblike, majhne debeline ter enakomerne do neenakomerne porazdelitve bakra.
b) Raziskovanje nahajališč bakra
Za raziskovanje nahajališč bakra veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 3.
Tabela 3
+---------------+-----------------+------------------------------------------+
| Skupina | Vrsta | Največja razdalja med raziskovalnimi |
| nahajališč | raziskovalnih | deli v m |
| | del | |
| | +------------+-------------+---------------+
| | |Kategorija A|Kategorija B |Kategorija C(1)|
| | | | | |
+---------------+-----------------+------------+-------------+---------------+
|Prva |– vrtanje | 100 x 100 | 150 x 150 | 200 x 200 |
| |– rudarska dela | 100 x 100 | - | - |
+---------------+-----------------+------------+-------------+---------------+
|Druga |– vrtanje | 50 x 50 | 70 x 70 | 100 x 100 |
| |– rudarska dela | 50 x 50 | - | - |
+---------------+-----------------+------------+-------------+---------------+
|Tretja |– vrtanje | 50 x 50 | 100 | 100 |
| |– rudarska dela | 50 | 100 | - |
+---------------+-----------------+------------+-------------+---------------+
|Četrta |– vrtanje | - | 50 | 50 x 50 |
| |– rudarska dela | - | 60 | - |
+---------------+-----------------+------------+-------------+---------------+
c) Določanje kakovosti zalog bakra
Za določanje kakovosti zalog bakra veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika, pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še tile pogoji:
1.
za vsako nahajališče mora biti eksperimentalno določena ustrezna metoda vzorčevanja in optimalna gostota jemanja vzorcev;
2.
za zaloge kategorij A in B se po potrebi opravi kontrolno vzorčevanje in eksperimentalno ugotovi optimalna gostota jemanja vzorcev;
3.
za vse vzorce mora biti določena vsebnost bakra ter vsebnosti drugih koristnih in škodljivih sestavin;
4.
ugotovljene morajo biti tehnološke lastnosti za vse navzoče naravne tipe orudenja in vrste rud – sulfidne, oksidne, karbonatne idr.
d) Razvrstitev zalog bakra
Za uvrstitev zalog bakra v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in še naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge bakra, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, ki so predpisane za kategorijo A v tabeli 3;
b)
nepretrganost posameznih skupin nahajališč v vodoravni in navpični smeri se ugotavlja:
-
za prvo in drugo skupino – z raziskovalnim vrtanjem ali z raziskovalnimi rudarskimi deli;
-
za tretjo skupino v vodoravni smeri z raziskovanji po horizontih, med katerimi je višinska razlika največ 60 m in, ki se opravljajo v povezavi raziskovalnega vrtanja in raziskovanih rudarskih del, v navpični smeri pa z raziskovalnim vrtanjem;
c)
ekstrapolacija pri zalog A ni dovoljena;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge bakra, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 3;
b)
nepretrganost rudnega telesa posameznih skupin v vodoravni in navpični smeri se ugotavlja:
-
za prvo in drugo skupino – z raziskovalnim vrtanjem;
-
za tretjo in četrto skupino v vodoravni smeri z raziskovanji po horizontih, med katerimi je višinska razlika največ 60 m in se opravljajo v povezavi raziskovalnega vrtanja in raziskovalnih rudarskih del, v navpični smeri pa z raziskovalnim vrtanjem;
c)
pri izračunu zalog kategorije B je ekstrapolacija dovoljena največ za 1/4 razdalj med raziskovalnimi deli, ki so predpisane za kategorijo B v tabeli 3;
a)
za kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge bakra, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnim vrtanjem v mejah največjih razdalj, ki so predpisane za kategorijo C(1) v tabeli 3;
b)
pri izračunu zalog kategorije C(1) je ekstrapolacija dovoljena največ za 1/3 razdalj med raziskovalnimi deli, ki so predpisane za kategorijo C(1) v tabeli 3.
a) Razdelitev nahajališč barita v skupine
Po načinu pojavljanja, velikosti in mineralni sestavi se nahajališča barita uvrščajo v šest skupin:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča barita žilne in plastnate oblike, monomineralne sestave – vsebnost drugih mineralnih sestavin je pod 15% – z zalogami barita nad 30.000 ton;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča žilne, plastnate in lečaste oblike, z enako mineralno sestavo kot nahajališča prve skupine, toda z zalogami barita do 30.000 ton;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča žilne, plastnate, lečaste ali nepravilne oblike, polimineralne sestave – vsebnost drugih mineralnih sestavin presega 15% – z zalogami rude nad 50.000 ton;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča, ki imajo enako obliko in mineralno sestavo kot nahajališča tretje skupine, toda z zalogami rude do 50.000 ton;
5.
v peto skupino se uvrščajo sekundarna nahajališča, ki so sestavljena iz odlomkov barita v glinastih ali drugih rahlih površinskih usedlinah z zalogami barita nad 20.000 ton;
6.
v šesto skupino se uvrščajo sekundarna nahajališča enake sestave kot nahajališča pete skupine, toda z zalogami barita do 20.000 ton.
b) Raziskovanje nahajališč barita
Za raziskovanje nahajališč barita veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 4.
c) Določanje kakovosti zalog barita
Za določanje kakovosti zalog barita veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika; pri tem morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
vzorci za kemične analize morajo biti vzeti pri vseh raziskovalnih delih, ki so navpična na nahajališče, z vsakega dolžinskega metra;
2.
pri raziskovalnih delih, ki se izvajajo po smeri nahajališča smejo znašati razdalje med vzetimi vzorci:
a)
pri nahajališčih prve in druge skupine – največ 5 m;
b)
pri nahajališčih tretje in četrte skupine – največ 2 m;
3.
za nahajališča pete in šeste skupine mora biti pri vsakem raziskovalnem delu ugotovljena količina barita v rudi;
4.
kakovost mora biti določena s popolnimi in delnimi kemičnimi analizami, in sicer se:
a)
popolne kemične analize delajo na sestavljenih vzorcih, delne pa na posameznih vzetih vzorcih;
b)
sestavljeni vzorci sestojijo iz največ 10, brez presledka vzetih, posameznih vzorcev oziroma iz največ 10 posameznih vzorcev vzetih na obzorjih;
c)
s popolnimi kemičnimi analizami določajo BaO, SrO, SiO(2), Al(2)O(3), Fe(2)O(3), CaO, MgO, alkalije in izguba pri žarjenju kot tudi Mn in Cu, če je barit namenjen za polnila v kemični industriji. Glede na mineralno sestavo se za nahajališča barita tretje in četrte skupine določajo tudi druge navzoče sestavine;
d)
pri vseh sestavljenih vzorcih ugotavlja prostorninska teža barita oziroma baritove rude;
e)
z delnimi kemičnimi analizami določajo BaO, Fe(2)O(3), SiO(2).
Tabela 4
+------------+----------------+---------------------------------------------+
| Skupina | Vrsta |Največja razdalja med raziskovalnimi deli v |
| nahajališč | raziskovalnih | m |
| | del | |
| | +--------------+--------------+---------------+
| | | Kategorija A | Kategorija B |Kategorija C(1)|
| | | | | |
| | +--------------+--------------+---------------+
| | | po smeri po | po smeri po | po smeri po |
| | | vpadu | vpadu | vpadu |
| | | | | |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Prva |– vrtine | 30 | 60 | 120 |
| |– smerni | 20 | 40 | 80 |
| |hodniki | – | – | – |
| |– prečniki | 30 | 30 | 60 |
| |– nadkopi |20 |40 |80 |
| | | – | – | – |
| | | – |– |– |
| | | 50 | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Druga |– vrtine | 25 | 50 | 100 |
| |– smerni | 20 | 40 | 80 |
| |hodniki | – | – | – |
| |– prečniki | 30 | 30 | 60 |
| |– nadkopi |15 |30 |60 |
| | | – | – | – |
| | | – |– |– |
| | | 30 | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Tretja |– vrtine | 25 | 50 | 100 |
| |– smerni | 20 | 40 | 80 |
| |hodniki | – | – | – |
| |– prečniki | 30 | 30 | 60 |
| |– nadkopi |15 |30 |60 |
| | | – | – | – |
| | | – |– |– |
| | | 30 | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Četrta |– vrtine | 20 | 40 | 80 |
| |– smerni | 20 | 40 | 80 |
| |hodniki | – | – | – |
| |– prečniki | 30 | 30 | 60 |
| |– nadkopi |15 |30 |60 |
| | | – | – | – |
| | | – |– |– |
| | | 30 | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Peta |– vrtine |25 |50 |100 |
| |– jaški in | – | – | – |
| |razkopi |15 |30 |60 |
| |– hodniki in | – | – | – |
| |nadkopi |25 |50 |– |
| | | – | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
|Šesta |– vrtine |20 |40 |80 |
| |– jaški in | – | – | – |
| |razkopi |15 |30 |60 |
| | | – | – | – |
+------------+----------------+--------------+--------------+---------------+
d) Razvrstitev zalog barita
Za uvrstitev zalog barita v kategorija A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge barita katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj predpisanih za kategorijo A v tabeli 4;
b)
na nahajališčih prve, druge, tretje in četrte skupine se opravljajo raziskovanja za ugotovitev zalog s povezavo raziskovalnih vrtin in raziskovalnih rudarskih del, pri čemer znašajo raziskovalna rudarska dela v skupni dolžini raziskovalnih del:
-
pri nahajališčih prve in tretje skupine – najmanj 30%,
-
pri nahajališčih druge in četrte skupine – najmanj 50%;
c)
na nahajališčih pete in šeste skupine se opravljajo raziskovanja za ugotovitev zalog praviloma z razkopi, raziskovalnimi jaški in raziskovalnim vrtanjem, pri čemer se na debelejših nahajališčih pete skupine izvajajo tudi raziskovalna rudarska dela;
d)
pri ugotavljanju zalog barita kategorije A ni dovoljena ekstrapolacija;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge barita katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 4;
b)
pri nahajališčih stalne debeline in kakovosti, katerih deli neposredno mejijo na ugotovljene zaloge kategorije A, katerim je že določena oblika, se v kategorijo B uvrščajo tudi zaloge dobljene z ekstrapolacijo največ 30% od največjih razdalj med raziskovalnimi deli, določenih za posamezne skupine zalog kategorije A v tabeli 4;
a)
v kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge barita, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 4;
b)
pri nahajališčih stalne debeline in kakovosti, katerih deli neposredno mejijo na ugotovljene zaloge kategorije B, katerim je že določena oblika, se v kategorijo C(1) uvrščajo tudi zaloge dobljene z ekstrapolacijo največ 30% od največjih razdalj med raziskovalnimi deli, določenih za posamezne skupine zalog kategorije B v tabeli 4.
a) Razdelitev nahajališč bentonitov v skupine
Po obliki, velikosti, zapletenosti geološke zgradbe, tektonski porušenosti in enakomernosti mineralnih sestavin se nahajališča bentonitov uvrščajo v tri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča bentonitov plastnate in lečaste oblike, stalne debeline in izenačene sestave, ki s postrudno tektoniko niso razdeljena na manjše bloke in njihove zaloge presegajo 600.000 ton;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča bentonitov, ki imajo:
a)
plastnato ali lečasto obliko, stalno debelino in enakomerno sestavo in njihove zaloge presegajo 600.000 ton, ki pa so s postrudno tektoniko razdeljena na bloke, v katerih posamezne zaloge ne dosegajo 50.000 ton;
b)
plastnato, lečasto ali nepravilno obliko, spremenljivo debelino in neenakomerno sestavo, njihove zaloge pa presegajo 600.000 ton;
c)
plastnato in lečasto obliko z zalogami od 300.000 do 600.000 ton;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča bentonitov, ki imajo:
a)
plastnato in lečasto obliko ter njihove zaloge presegajo 600.000 ton, ki pa so s postrudno tektoniko razdeljena na bloke, v katerih posamezne zaloge ne dosegajo 10.000 ton;
b)
plastnato, lečasto in nepravilno obliko, spremenljivo debelino in neenakomerno sestavo, z zalogami od 300.000 do 600.000 ton;
c)
plastnato, lečasto in nepravilno obliko z zalogami do 300.000 ton.
b) Raziskovanje nahajališč bentonitov
Za raziskovanje nahajališč bentonitov veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 5.
Tabela 5
+------------------+----------------------------------------------+
|Skupina nahajališč|Največja razdalja med raziskovalnimi deli v m |
| | |
| +--------------+--------------+----------------+
| | Kategorija A | Kategorija B |Kategorija C(1)|
| | | | |
+------------------+--------------+--------------+----------------+
|Prva | 40 | 80 | 160 |
| | | | |
+------------------+--------------+--------------+----------------+
|Druga | 20 | 40 | 80 |
| | | | |
+------------------+--------------+--------------+----------------+
|Tretja | – | 20 | 40 |
| | | | |
+------------------+--------------+--------------+----------------+
c) Določanje kakovosti zalog bentonitov
Za določanje kakovosti zalog bentonitov veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika; pri tem morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
vzorčevanje mora biti opravljeno pri vseh raziskovalnih delih na črtah med katerimi so največje razdalje enake največjim razdaljam med raziskovalnimi deli, ki so za posamezne kategorije zalog in skupine nahajališč določene v tabeli 5.
2.
bentonit mora biti preiskan in njegova uporabnost določena:
a)
z ugotovitvijo mineraloško petrografskih značilnosti, in sicer:
-
s petrografskimi analizami-petrografske sestave, modalne sestave težke in lahke frakcije in granulometrične sestave;
-
z rentgenskimi analizami,
-
z diferencialno-termičnimi analizami;
b)
z ugotovitvijo fizikalno-kemičnih in kemičnih značilnosti, in sicer morajo biti:
-
za surove bentonite določeni: prostorninska in specifična teža, granulometrična sestava, stopnja beline, sposobnost lepljenja, navzočnost topnih soli, sposobnost nabrekanja, plastičnost, viskoznost, pH in količina izmenljivih kationov ter kemične značilnosti: H(2)O+, H(2)O-, skupni SO(2), prosti SO(2), Al(2)O(3), Fe(2)O(3), FeO, CaO, MgO, Na(2)O, K(2)O, MnO in S;
-
za alkalno aktivirane bentonite določeni: sposobnost nabrekanja, plastičnost, viskoznost, filtracija, debelina filternega kolača, pH, sposobnost kationske izmene, trdnost telesa pri uporabnosti za izplake, sposobnost vezave, nepregornost, tlačna trdnost, strižna trdnost, trdnost kondenzacijske cone in prepustnost pri uporabi v livarstvu;
-
za kislinsko aktivirane bentonite določene: sposobnost beljenja in kislost aktivirane gline.
d) Razvrstitev zalog bentonitov
Za uvrstitev zalog bentonitov v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge bentonitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 5;
b)
v kategorijo A se uvrščajo tudi zaloge ugotovljene v bloku nahajališča, katerega oblike so bile z vseh štirih strani določene z raziskovalnimi deli izvedenimi na razdaljah, ki znašajo za posamezne skupine:
-
za nahajališča prve skupine – do 80 m,
-
za nahajališča druge skupine – do 40 m;
c)
pri nahajališčih bentonitov, ki se izkoriščajo, se v kategorijo A uvrščajo tudi zaloge, ki ležijo med fronto dnevnega kopa in prvo vrsto raziskovalnih vrtin, če znaša razdalja med čelom dnevnega kopa in prvo vrsto vrtin za posamezne skupine nahajališč:
-
za prvo skupino – do 80 m,
-
za drugo skupino – do 40 m,
-
za tretjo skupino – do 20 m;
d)
pri ugotavljanju zalog kategorije A ni dovoljena ekstrapolacija;
2.
za kategoriji B in C(1):
V kategoriji B in C(1) se uvrščajo zaloge nahajališč bentonitov katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategoriji B in C(1) v tabeli 5.
a) Razdelitev nahajališč rdečih boksitov v skupine
Po strukturno-oblikovnih značilnostih, velikosti in gospodarskem pomenu se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov v pet skupin:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov, ki imajo določeno stratigrafsko raven, površino nad 60.000 m2-dolžina po smeri, pomnožena z dolžino po vpadu, nepravilno plastnatost in povprečno debelino nad 1,8 m, kot tudi nahajališča, odkrita z erozijo, ki merijo več kot 60.000 m2;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov, ki imajo določeno stratigrafsko raven, površino 30.000 do 60.000 m2, nepravilno plastnatost in povprečno debelino nad 1,8 m, kot tudi z erozijo odkrita nahajališča, če izpolnjujejo pogoje, navedene za uvrstitev v drugo skupino;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov, ki imajo določeno stratigrafsko raven, površino od 10.000 do 30.000 m2, gnezdasto-lečasto obliko in povprečno debelino nad 1,5 m, kot tudi z erozijo odkrita nahajališča, če izpolnjujejo pogoje, navedene za uvrstitev v tretjo skupino;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov, ki imajo določeno stratigrafsko raven, od 2.000 do 10.000 m2, nepravilne gnezdaste ali lečaste oblike in povprečne debeline nad 1,5 m, kot tudi z erozijo odkrita nahajališča, če izpolnjujejo pogoje, navedene za uvrstitev v četrto skupino;
5.
v peto skupino se uvrščajo nahajališča rdečih boksitov, ki imajo določeno stratigrafsko raven, pod 2.000 m2 površine, nepravilno obliko in povprečno debelino nad 0,5 m, kot tudi z erozijo odkrita nahajališča, če izpolnjujejo pogoje, navedene za uvrstitev v peto skupino ter tudi vsa detritična nahajališča.
b) Raziskovanje nahajališč rdečih boksitov
Za raziskovanje nahajališč rdečih boksitov veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 6.
Tabela 6
+------------------+------------------------------------------+
|Skupina nahajališč|Največja razdalja med raziskovalnimi deli |
| | v metrih |
| | |
| +-------------+------------+---------------+
| |Kategorija A |Kategorija B|Kategorija C(1)|
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
|Prva | 60 | 80 | 120 |
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
|Druga | 40 | 60 | 80 |
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
|Tretja | 30 | 40 | 60 |
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
|Četrta | 20 | 30 | 40 |
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
|Peta | 10 | 15 | 20 |
| | | | |
+------------------+-------------+------------+---------------+
c) Določanje kakovosti zalog rdečih boksitov
Za določanje kakovosti zalog rdečih boksitov veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika, pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
da so bili sproti vzeti vzorci iz raziskovalnih rudarskih del v odsekih od 1 do 5 m, odvisno od stopnje enakomernosti razdelitve vsebnosti koristnih in škodljivih sestavin;
2.
da so bili iz raziskovalnih vrtin vzeti vzorci z vsakega dolžinskega metra;
3.
da je bila določena povprečna vsebnost koristnih in škodljivih sestavin; Al(2)O(3), SiO(2), Fe(2)O(3), TiO(2), CaO in izguba pri žarjenju;
4.
da je bila za večja nahajališča kot tudi za skupine manjših nahajališč določena vsebnost: V, S, P, Pb, Zn, Cu, Cr, Mn, Mg, Ga, Ba, Sr, Li in drugih navzočih prvin;
5.
da je bila ugotovljena mineralna sestava boksitov;
6.
da je bila s kemičnimi in mineraloškimi analizami določena vrsta boksitov na podlagi določil prikazanih v tabeli 7.
Tabela 7
+---------------------------------------------------------------------------+
| VRSTE BOKSITOV PO KEMIČNI IN MINERALNI SESTAVI |
| |
+-----+----------------------+----------------------+-----------------------+
|Vrsta| Monohidroksidni | Trihidroksidi | Mešani |
| | | | |
| +----------------------+----------------------+-----------------------+
| |Izguba pri žarjenju do| Izguba pri žarjenju |Izguba pri žarjenju od |
| | 15% | do 27% | 15 do 27% |
| | | | |
| +---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| |Al(2)O(3)| SiO(2) |Al(2)O(3)| SiO(2) |Al(2)O(3)| SiO(2) |
| | | | | | | |
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| 1 | min 55 | max 5,5 | min 49 | max 5 | min 51 | max 5,5 |
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| 2 | min 52 |max 5,5 do 8| min 47 | max 5 do 8 | min 49 | max 5,6 do 8|
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| 3 | min 48 | max 8 do 12| min 46 |max 8 do 10 | min 48 | max 8 do 14 |
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| 4 | min 44 |max 12 do 18| min 45 | max 10 do | min 46 | max 12 do 18|
| | | | | 12 | | |
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
| 5 | pod 44 | nad 18 | pod 45 | nad 12 | pod 46 | nad 18 |
| | | | | | | |
+-----+---------+------------+---------+------------+---------+-------------+
d) Razvrstitev zalog rdečih boksitov
Za uvrstitev zalog rdečih boksitov v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge rdečih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 6;
b)
pri ugotavljanju zalog rdečih boksitov kategorije A ni dovoljena ekstrapolacija;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge rdečih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 6;
b)
v kategorijo B se uvrščajo tudi zaloge, dobljene z ekstrapolacijo izven meja nahajališča, vendar največ za 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo B v tabeli 6;
a)
v kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge rdečih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 6;
b)
v kategorijo C(1) se uvrščajo tudi zaloge, dobljene z ekstrapolacijo izven meja nahajališča, vendar največ za 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 6.
a) Razdelitev nahajališč belih boksitov v skupine
Po geoloških pogojih, strukturno oblikovnih značilnostih, velikosti in gospodarskem pomenu se nahajališča belih boksitov uvrščajo v tri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča belih boksitov določene stratigrafske ravni, plastnatega tipa, ki merijo nad 4.000 m2-dolžina po smeri, pomnožena z dolžino po vpadu in so debela nad 1,80 m, brez vložkov talninskih in krovninskih glin;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča belih boksitov določene stratigrafske ravni, plastnatega in gnezdasto-lečastega tipa, ki merijo 2.000 do 4.000 m2 in so debela nad 1,80 m, brez vložkov krovninskih in talninskih glin;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča belih boksitov določene stratigrafske ravni, plastnatega in gnezdasto-lečastega tipa, ki merijo pod 2.000 m2 in so debela pod 1,80 m, brez vložkov krovninskih in talninskih glin.
b) Raziskovanje nahajališč belih boksitov
Za raziskovanje nahajališč belih boksitov veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 8.
Tabela 8
+----------+------------------+---------------------------------------------+
| Skupina | Vrsta |Največja razdalja med raziskovalnimi deli v |
|nahajališč|raziskovalnih del | m |
| | | |
| | +--------------+--------------+---------------+
| | | Kategorija A | Kategorija B |Kategorija C(1)|
| | | | | |
| | +------+-------+------+-------+------+--------+
| | | po | po | po | po | po | po |
| | | smeri| vpadu | smeri| vpadu | smeri| vpadu |
| | | | | | | | |
+----------+------------------+------+-------+------+-------+------+--------+
| Prva |– rudarska dela | 60 | 70 | 70 | 80 | 80 | 100 |
| |– vrtanje | 30 | 30 | 60 | 60 | 80 | 80 |
+----------+------------------+------+-------+------+-------+------+--------+
| Druga |– rudarska dela | 50 | 60 | 60 | 70 | 70 | 90 |
| |– vrtanje | 20 | 20 | 40 | 40 | 70 | 70 |
+----------+------------------+------+-------+------+-------+------+--------+
| Tretja |– rudarska dela | 40 | 50 | 50 | 60 | 60 | 80 |
| |– vrtanje | 15 | 15 | 30 | 30 | 60 | 60 |
+----------+------------------+------+-------+------+-------+------+--------+
Pri raziskovalnem vrtanju skozi bele boksite mora biti zagotovljenih najmanj 75% neporušenega jedra.
c) Določanje kakovosti zalog belih boksitov
Za določanje kakovosti zalog belih boksitov veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika, pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
vzorčevanje mora biti opravljeno po metodi, ki ustreza pogojem pojavljanja mineralne surovine in stopnji enakomernosti porazdelitve koristnih in škodljivih sestavin;
2.
vzorci morajo biti vzeti iz raziskovalnih rudarskih del-jamska dela, jaški ali razkopi in iz raziskovalnih vrtin;
3.
če je v nahajališču več tipov ali podtipov belih boksitov, morajo biti vzorčevani z brazdo po odsekih. V posameznem tipu in podtipu se jemljejo pri raziskovalnih rudarskih delih vzorci z brazdo na vsaka 2 m, iz vrtin pa iz vsakega jedra. V drugih primerih se jemljejo vzorci tudi v krajših odsekih oziroma sekcijah, kar je odvisno od debeline, tipa in podtipa belih boksitov;
4.
za vsak vzeti vzorec mora biti z delno kemično analizo določena vsebina Al(2)O(3), SiO(2), Fe(2)O(3), TiO(2) in izguba pri žarjenju;
5.
s popolnimi kemičnimi analizami oziroma s kontrolnimi analizami morajo biti na sestavljenih vzorcih, sestavljenih iz 20 posameznih vzorcev belih boksitov, in na vzorcih, vzetih iz tipov in podtipov, ki so zastopani v nahajališču, določeni Al(2)O(3), SiO(2), Fe(2)O(3), TiO(2), Cr(2)O(3), V(2)O(5), CaO, MgO, Na(2)O, K(2)O, izguba pri žarjenju in s spektralno analizo določene redke prvine;
6.
mineralna sestava belih boksitov mora biti določena z rentgenskimi, diferencialno-termičnimi in termo-gravimetričnimi analizami, z analizami infrardečega spektra ter z drugimi metodami;
7.
s kemičnimi in mineraloškimi analizami mora biti določen tip in podtip belih boksitov, kateremu pripadajo ugotovljene zaloge, in sicer po naslednji tabeli:
Tabela 9
+--------------------------------------+----------------+------------------+
|Tip 1 | podtip (a) | podtip (b) |
|boehmitski, boehmitsko-kaolinitski | beohmitski | beohmitsko- |
| | | kaolinitski |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
| Al(2)O(3) | min 60% | min 55% |
| SiO(2) | max 20% | max 20% |
| Fe(2)O(3) | max 5% | max 10% |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
|Tip 2 | podtip (a) | podtip (b) |
|kaolinsko-boehmitski, kaolinitski | kaolinitski | kaolinitsko- |
| | | boehmitski |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
| Al(2)O(3) | max 45% | min 45% |
| SiO(2) | max 45% | max 40% |
| Fe(2)O(3) | max 5% | max 5% |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
|Tip 3 | podtip (a) | podtip (b) |
|boehmitsko-hematitski in boehmitsko- | boehmitsko- | boehmitsko- |
|hematitsko-kaolinitski | hematitski | hematitsko- |
| | | kaolinitski |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
| Al(2)O(3) | min 50% | min 45% |
| SiO(2) | max 15% | min 15% |
| Fe(2)O(3) | min 15% | min 15% |
+--------------------------------------+----------------+------------------+
d) Razvrstitev zalog belih boksitov
Za uvrstitev zalog belih boksitov v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
V kategorijo A se uvrščajo zaloge belih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi rudarskimi deli ali s povezavo raziskovalnih del in raziskovalnih vrtin, izjemoma pa tudi s povezavo raziskovalnih vrtin in površinskih raziskovalnih del vglavnem iz razkopov ali plitvih jaškov, v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 8;
V kategorijo B se uvrščajo zaloge belih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 8;
V kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge belih boksitov, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 8.
Pri ugotavljanju zalog belih boksitov kategorij A, B in C(1) ni dovoljena ekstrapolacija.
a) Razdelitev nahajališč diatomejske zemlje v skupine
Po geoloških pogojih, obliki, velikosti in kakovosti zalog ter njene enakomernosti se nahajališča diatomejske zemlje uvrščajo v tri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča diatomejske zemlje, ki nastopajo v obliki pravilnih nepretrganih plasti ali večjih leč pravilne oblike; geološki pogoji pojavljanja so enostavni, nahajališča niso porušena ali so s postrudno tektoniko le malo porušena. Debelina in kakovost zalog sta enakomerni. Zaloge znašajo od 2.000.000 do 10.000.000 ton in pripadajo srednjim do velikih nahajališčem;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča diatomejske zemlje, ki nastopajo v obliki plasti, manjših leč in včasih vložkov; geološki pogoji pojavljanja so bolj zapleteni kot pri prvi skupini nahajališč; plasti so porušene s postrudno tektoniko ali sta pod vplivom erozije. Debelina in stalnost zmanjšani; debelina in kakovost zalog sta enakomerni ali se neznatno spreminjata. Zaloge znašajo od 500.000 do 2.000.000 ton in pripadajo nahajališčem srednje velikosti;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča diatomejske zemlje, ki nastopajo v obliki leč in nepravilnih gmot, redkeje plasti; geološki pogoji pojavljanja so zapleteni zaradi vpliva postrudne tektonike ali erozije in sta zaradi tega stalnost in debelina občutno zmanjšani. Debelina in kakovost zalog sta enakomerni ali se v navpični in vodoravni smeri neznatno spreminjata. Zaloge znašajo do 500.000 ton in pripadajo majhnim nahajališčem.
b) Raziskovanje nahajališč diatomejske zemlje
Za raziskovanje nahajališč diatomejske zemlje veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli – vrtanje, plitvi jaški ali razkopi, rudarska dela ali kombinacija raziskovalnih del za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 10.
Tabela 10
+----------+-----------------------------------------+
| Skupina |Največja razdalja med raziskovalnimi deli|
|nahajališč| v m |
| | |
| +------------+------------+---------------+
| |Kategorija A|Kategorija B|Kategorija C(1)|
| | | | |
+----------+------------+------------+---------------+
|Prva | 60 | 120 | 240 |
| | | | |
+----------+------------+------------+---------------+
|Druga | 50 | 100 | 150 |
| | | | |
+----------+------------+------------+---------------+
|Tretja | 25 | 50 | 100 |
| | | | |
+----------+------------+------------+---------------+
c) Določanje kakovosti zalog diatomejske zemlje
Za določanje kakovosti zalog diatomejske zemlje veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika, pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
vzorčevanje mora biti opravljeno po metodi, ki ustreza pogojem, v katerih se pojavlja mineralna surovina, in stopnji enakomernosti porazdelitve koristnih in škodljivih prvin;
2.
vzorci morajo biti vzeti iz vseh raziskovalnih del, in sicer iz raziskovalnih vrtin – iz vsakega dolžinskega metra rudnega presledka v odsekih, dolgih do 1 m, iz plitvih jaškov, razkopov in raziskovalnih del pa z brazdo v odsekih, dolgih do 1 m;
3.
kemična in mineralna sestava diatomejske zemlje mora biti ugotovljena s popolnimi kemičnimi in mineraloškimi analizami, ki morajo ustrezati namenu surovine;
4.
tehnološke lastnosti diatomejske zemlje morajo biti ugotovljene na povprečnem vzorcu iz vseh raziskovalnih vrtin in jaškov ali iz raziskovalnih rudarskih del in sicer za zaloge kategorij A in B s preiskavami v laboratorijskem in polindustrijskem obsegu, za zaloge kategorije C(1) pa s preiskavami v laboratorijskem obsegu.
d) Razvrstitev zalog diatomejske zemlje
Za uvrstitev zalog diatomejske zemlje v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge diatomejske zemlje, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli – vrtanje, plitvi jaški ali razkopi, rudarska dela v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 10, pri čemer mora biti plast diatomejske zemlje najmanj na enem značilnem mestu presekana in raziskana od krovnine do talnine z raziskovalnim rudarskim delom;
b)
pri ugotavljanju zalog diatomejske zemlje kategorije A ni dovoljena ekstrapolacija;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge diatomejske zemlje, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 10;
b)
vrsto B se uvrščajo tudi zaloge, dobljene z ekstrapolacijo izven ugotovljenih meja nahajališč, in sicer:
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije A največ do 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo A v tabeli 10;
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije B največ do 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli – vrtinami), predpisanih za kategorijo B v tabeli 10;
a)
v kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge diatomejske zemlje, katerih razsežnosti v nahajališču ustrezne skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli vglavnem z vrtanjem v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 10;
b)
v kategorijo C(1) se uvrščajo tudi zaloge, dobljene z ekstrapolacijo izven ugotovljenih meja nahajališč, in sicer:
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije B največ do velikosti razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za zaloge kategorije B v tabeli 10;
-
z ekstrapolacijo zalog kategorije C(1) največ do 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, vglavnem z vrtinami, predpisanih za zaloge kategorije C(1) v tabeli 10.
a) Razdelitev nahajališč fluorita v skupine
Po velikosti, strukturno-oblikovnih značilnostih, spremenljivosti debeline, značaju porazdelitve mineralnih sestavin in izraženosti postrudne tektonike se nahajališča fluorita uvrščajo v tri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča fluorita, ki nastopajo v plastnatih, sedlastih in ploščatih oblikah ter v oblikah velikih in pravilnih žil ter brečastih con. Debeline po smeri in vpadu so stalne. Porazdelitev fluorita in škodljivih mineralnih sestavin je enakomerna ter določena s koeficientom variacije do 50. Postrudna tektonika ni izražena ali je malo izražena;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča fluorita, ki imajo enako obliko kot nahajališča prve skupine, vendar imajo po smeri in po vpadu spremenljivo debelino ter neenakomerno razdelitev fluorita in škodljivih mineralnih sestavin, določeno s koeficientom variacije od 50 do 100. Postrudna tektonika je močneje izražena;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča fluorita majhnih razsežnosti in zapletene oblike – nepravilne leče, cevasta telesa, gnezda ali porušene žile, v katerih je porazdelitev fluorita in škodljivih mineralnih sestavin zelo neenakomerna in določena s koeficientom variacije nad 100. Postrudna tektonika je močno izražena.
b) Raziskovanje nahajališč fluorita
Za raziskovanje nahajališč fluorita veljajo določbe členov 7 do 9 tega pravilnika, pri čemer so največje dovoljene razdalje med raziskovalnimi deli za posamezne kategorije zalog po določenih skupinah nahajališč prikazane v tabeli 11.
Tabela 11
+-------------+-----------------+------------------------------------------+
| Skupina | Vrsta |Največja razdalja med raziskovalnimi deli |
| nahajališč | raziskovalnih | v m |
| | del | |
| | +-------------+--------------+-------------+
| | | Kategorija A| Kategorija B | Kategorija |
| | | | | C(1) |
| | | | | |
| | +------+------+------+-------+------+------+
| | | po | po | po | po | po | po |
| | | smeri| vpadu| smeri| vpadu |smeri |vpadu |
| | | | | | | | |
+-------------+-----------------+------+------+------+-------+------+------+
|Prva |– rudarska dela | 40 | 50 | 80 | 50 | 120 | 100 |
| |– vrtanje | – | – | 50 | 50 | 70 | 100 |
+-------------+-----------------+------+------+------+-------+------+------+
|Druga |– rudarska dela | – | – | 40 | 50 | 80 | 50 |
| |– vrtanje | – | – | – | – | 40 | 50 |
+-------------+-----------------+------+------+------+-------+------+------+
|Tretja |– rudarska dela | – | – | – | – | 40 | 50 |
| | | | | | | | |
+-------------+-----------------+------+------+------+-------+------+------+
c) Določanje kakovosti zalog fluorita
Za določanje kakovosti zalog fluorita veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika pri tem pa morajo biti za določitev kakovosti zalog v kategorije A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
razdalje med vzorci za kemične analize, ki se iz raziskovalnih rudarskih del največkrat jemljejo z brazdo, so odvisne od koeficienta variacije fluorita in ostalih koristnih in škodljivih mineralnih sestavin v nahajališču in morajo znašati:
a)
pri enakomerni porazdelitvi mineralnih sestavin, določeni s koeficientom variacije do 50: – 2,0 do 3,0 m;
b)
pri neenakomerni porazdelitvi mineralnih sestavin, določeni s koeficientom variacije od 50 do 100: – od 0,5 do 1,0 m;
c)
pri zelo neenakomerni porazdelitvi mineralnih sestavin, določeni s koeficientom variacije nad 100: – do 0,5 m;
2.
vzorci za kemične analize iz raziskovalnih vrtin morajo biti, ne glede na koeficient variacije fluorita in ostalih škodljivih in koristnih mineralnih sestavin, vzeti z vsakega dolžinskega metra orudenega odseka;
3.
za vse odvzete vzorce morajo biti določena, poleg kemičnih analiz s katerimi se določa osnovna sestavina CaF(2) glede na mineralno sestavo in tip orudenja določene, tudi ostale koristne in škodljive mineralne sestavine;
4.
mineralna sestava nahajališča fluorita mora biti določena do stopnje, ki omogoča izločitev in ugotovitev vseh zastopanih naravnih tipov orudenja v nahajališču.
d) Razvrstitev zalog fluorita
Za uvrstitev zalog fluorita v kategorije A, B in C(1) veljajo določbe členov 13 do 17 tega pravilnika in naslednji pogoji:
a)
v kategorijo A se uvrščajo zaloge fluorita katerih razsežnosti v nahajališču prve skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi rudarskimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo A v tabeli 11;
b)
zaloge fluorita v nahajališčih druge in tretje skupine se ne uvrščajo v kategorijo A;
c)
pri ugotavljanju zalog fluorita kategorije A ekstrapolacija ni dovoljena;
a)
v kategorijo B se uvrščajo zaloge fluorita, katerih razsežnosti v nahajališču prve in druge skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo B v tabeli 11, in sicer se:
-
pri prvi skupini nahajališč zaloge fluorita ugotavljajo z raziskovalnimi rudarskimi deli in z raziskovalnim vrtanjem,
-
pri drugi skupini nahajališč zaloge fluorita ugotavljajo z raziskovalnimi rudarskimi deli;
b)
zaloge v nahajališčih tretje skupine se ne uvrščajo v kategorijo B;
c)
v kategorijo B se uvrščajo tudi zaloge dobljene z ekstrapolacijo izven ugotovljenih meja nahajališča, in sicer:
-
pri nahajališčih stalne debeline in izenačene kakovosti zalog največ do 1/4 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo B;
-
pri nahajališčih pri katerih zaloge kategorije B neposredno mejijo na zaloge kategorije A, največ do 1/2 razdalj med raziskovalnimi deli, predpisanih za kategorijo A v tabeli 11;
a)
za kategorijo C(1) se uvrščajo zaloge fluorita katerih razsežnosti v nahajališču prve, druge in tretje skupine so bile ugotovljene z raziskovalnimi deli v mejah največjih razdalj, predpisanih za kategorijo C(1) v tabeli 11, in sicer se:
-
zaloge pri prvi in drugi skupini nahajališč ugotavljajo z raziskovalnimi rudarskimi deli in raziskovalnim vrtanjem;
-
zaloge pri tretji skupini nahajališč ugotavljajo z raziskovalnimi rudarskimi deli;