Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - samoupravna lokalna skupnost - občina - enotno sosporništvo
V drugem odstavku 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da v primeru, če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. To pomeni, da gre glede odmere sodne takse tudi pri enotnem sosporništvu za samostojno procesno dejanje osebe in da se taksna oprostitev samoupravne lokalne skupnosti ne razteza na drugega toženca in tretjo toženko, ki pa sta (kot fizični osebi) taksna zavezanca.
ZUS-1 člen 80, 80/1, 80/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3. ZBPP člen 13, 13/2.
oprostitev plačila sodne takse - polna oprostitev - delna oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - razumevanje načina izvršitve ustavne odločbe - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določbo drugega odstavka 11. člena ZST-1, ki se nanaša na delno oprostitev, razlagalo samostojno, brez hkratnega upoštevanja določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 in predpisanega načina izvršitve po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. Po presoji Vrhovnega sodišča določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 glede na v ustavni odločbi predpisan način izvršitve ni mogoče razumeti drugače, kot da je prosilec upravičen do celotne oprostitve plačila sodnih taks v primeru, ko njegov dohodek ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZUS-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v obravnavanem upravnem sporu.
nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odločanje - narava spora - individualni delovni spor
Tožnica v ugovoru zoper plačilni nalog utemeljeno navaja, da je delovni spor o plačilu regresa za letni dopust del prvotnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnice pri toženi stranki, reintegracijo in reparacijo, čeprav je sodišče o njem odločalo v ponovljenem postopku. Zahtevek za plačilo regresa je tožnica postavila v okviru reparacijskega zahtevka. Odločitev o tako postavljenem zahtevku je odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in ju ni mogoče ločevati samo zato, ker je bilo o enem delu reparacijskega zahtevka odločeno v ponovljenem postopku. To pomeni, da je spor o plačilu regresa za letni dopust del individualnega delovnega spora o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, v katerem je delavec oproščen plačila sodne takse.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za tožbo v upravnem sporu
Tožeča stranka je zavezanec za plačilo takse. Njena taksna obveznost oziroma
višina taksne obveznosti pa se, določi v skladu s taksno tarifo. Ta v poglavju 6. Postopek v upravnem sporu izrecno določa, da se za postopek v upravnem sporu na splošno za tožbo v skladu s tarifno številko 6111 odmeri taksa v višini 148,00 EUR. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje gre za fiksen znesek, ki ni določen v razponu in s tem odvisen od vrednosti predmeta.
neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - pomota v navedbi reference - dokazovanje s potrdilom o plačilu sodne takse
Dokaz (potrdilo o plačilu) potrjuje, da je plačilo obravnavane sodne takse odredila pritožnikova partnerka. Pri tem je pri navedbi reference sicer prišlo do manjše pisne napake, vendar so bili navedeni pravilen račun sodišča, znesek, v polju „namen nakazila“ je bilo navedeno ime pritožnika ter opravilna številka, kot datum obremenitve nakazila pa 29. 2. 2016, kar pomeni, da se pod pogoji iz prvega odstavka 6 b. člena ZST-1 sodna taksa šteje za pravočasno plačano. Ker je sodna taksa, zaradi manjše pisne napake, bila plačana brez ustrezne (pravilne) reference, je pritožnik v pritožbenem postopku dokazoval plačilo sodne takse s potrdilom o plačilu (tretji odstavek 6. člena ZST-1).
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - zavrnitev predloga za oprostitev - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada računa
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
Pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - neskladje med prosilčevo izjavo o premoženjskem stanju in podatki iz uradnih evidenc - dokazna vrednost izjave o premoženjskem stanju - občutno zmanjšana sredstva stranke
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te določbe ne dajejo podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 105a, 168, 336, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 367a, 367a/1, 367c/3, 377, 384. ZUP člen 67. URS člen 22. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 13, 13/1.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - predložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - povezanost tožbenih zahtevkov po tožbi in nasprotni tožbi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi sodišče toženkino izjavo o premoženjskem stanju moralo obravnavati kot nepopolno vlogo in jo pozvati na dopolnitev.
Pritožnik kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse te v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, zato je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožnik pritožbo umaknil.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS0018221
SPZ člen 66. OZ člen 3, 5, 11, 190, 198. ZNP člen 112. ZST-1 člen 13.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - uporabnina - venie contra factum proprium - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pravica do izjave v postopku - zaslišanje strank - sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - revizijski postopek
Upravičenost tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine zoper druge solastnike je treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava (iz 3., 5. in 11. člena OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika vloge
Šteje se, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča (prvi odstavek 6.a člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1), če zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 pa določa, da se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, a je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - posledice neplačila sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog umaknila.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 384, 385. ZZK-1 člen 157, 158, 159. ZSReg člen 11, 14. URS člen 23, 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba - smiselna uporaba zakona - sodna taksa - odmera sodne takse - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Glede na besedilo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki napotuje na smiselno uporabo procesnih predpisov, ki pritožbo in (ob določenih pogojih) tudi druga (izredna) pravna sredstva večinoma dopuščajo, če niso z zakonom posebej izključena, bi moral zakonodajalec, če bi želel izključiti dodatna pravna sredstva v postopku odmere sodne takse, to v zakonu izrecno določiti.
Zaradi posledic neplačila odmerjene sodne takse (premoženjske posledice (taksa zaradi domnevnega umika vloge) ter morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi poteka prekluzivnih rokov (dokončna izguba sodnega varstva)) je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo stranke v večini primerov ravnale v skladu z oblastnim aktom in bodo plačale (tudi) napačno odmerjeno sodno takso. Zato je po prepričanju Vrhovnega sodišča prav, da imajo že v postopku odmere sodne takse zagotovljeno pravno sredstvo (pritožbo), o katerem odloča instančno sodišče (25. člen URS). Po naravi stvari se z instanco namreč poveča verjetnost, da bo taksa pravilno odmerjena.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34a. ZPP člen 105a, 105a/3, 320, 333, 364, 365, 367.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka - predlog za oprostitev plačila takse - zavrnitev oprostitve - veljavnost že izdanega plačilnega naloga - tek izpolnitvenega roka za plačilo sodne takse
ZST-1 ne določa, da je treba izdati nov plačilni nalog v primeru, ko stranka s svojim predlogom za taksno oprostitev ne uspe. Dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženje vloge, in v primeru iz 34a. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke.
Tožnik v odrejenem roku sodne takse ni plačal in tudi ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP šteje, da je umaknil predlog za dopustitev revizije.
neplačilo sodne takse za tožbo - ustavitev postopka - pravnomočno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je bil glede plačila sodne takse s strani sodišča prve stopnje tudi pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ostaja torej dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nespremenjeno. S tem pa so izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
Obseg pritožničinega premoženja je že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Slabega premoženjskega stanja s posplošeno trditvijo, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ni izkazala.
oprostitev plačila sodne takse - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme - vrednost premoženja - pogoj za zavrnitev predloga
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati, te presoje pa prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo. Zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, namreč ne zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev navedenega neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.