Ker taksni zavezanec v določenem roku ni plačal takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da mora poleg neplačane takse plačati še 50% pribitka kot kazensko takso.
Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po opravljenih procesnih dejanjih, za katera je potrebno takso plačati, ga ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks.
ZST člen 4, 5, 13, 14.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82.
sodne takse - odmera - oprostitev plačila
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu, niti ni plačala takse za sodbo. Takšna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin. Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožnici in ker je tožnica šele po prejemu sodbe smiselno predlagala taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo kot tudi za tožbo ne more učinkovati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, saj sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev.
Glede na to, da je bila sporna odločba prvostopenjskega davčnega organa izdana v času, ko zastaranje še ni nastopilo, po presoji vrhovnega sodišča iz tega razloga ne more biti nezakonita. Vprašanje, ali je bila taksa tudi dejansko prisilno izterjana pred nastopom zastaranja, pa ni vprašanje tega postopka.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne oprosti za nazaj.
Nezmožnost plačila ni pritožbeni razlog, naveden v 75. členu ZUS-1. Lahko bi bila le razlog za taksno oprostitev, če bi tožeča stranka sodišču predložila pred opravo procesnih dejanj dokazila, ki jih za taksno oprostitev določa ZST. Tega pa tožeča stranka ni storila.
ZST člen 13, 13/3. ZUS člen 85, 85/1-1, 85/2, 89, 89/1.ZPP člen 168.
obnova sodnega postopka – zavrženje predloga za obnovo - oprostitev plačila sodnih taks – dokazno breme o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks
Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, je glede na določbo 2. odstavka 85. člena ZUS, ki določa, da je obnova iz razloga iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS (če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze) dovoljena le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, tožnikov predlog za obnovo po tej točki 85. člena nedovoljen.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – učinkovanje predloga za oprostitev – pravočasnost prošnje
Glede na 1. odstavek 14. člena ZST-UPB1 je oprostitev plačila sodnih taks možna le za tiste vloge in dejanja, ki se opravijo hkrati oziroma po vložitvi prošnje za oprostitev plačila sodnih taks. Oprostitev plačila za nazaj ni mogoča. Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo in pritožbo vložil šele po opravljenih procesnih dejanjih, ga plačila sodnih taks ni bilo mogoče oprostiti.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, zato se je ne oprosti plačila sodne takse.
ZST člen 13, 13/3.ZPP člen 168, 169.ZUS-1 člen 76, 82, 82/1.
oprostitev plačila – dokazno breme
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks mora dokazati obstoj pogojev iz 13. člena ZST in dokazila predložiti najpozneje v roku, ki ji ga naknadno da prvostopenjsko sodišče. Prvostopenjsko sodišče o oprostitvi odloča na podlagi dokumentacije, ki jo predloži prosilec.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok
Taksna obveznost za sodbo je nastala 27.12.2004, ko je bila sodba vročena tožniku. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči 1.1.2006 ter je nastopilo 1.1.2008, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
Če taksni zavezanec tudi po opominu ne plača dolžne takse v roku iz 26. člena ZST, sodišče v skladu z 29. členom ZST obvesti pristojni davčni urad, naj takso prisilno izterja ter mu naloži plačilo še 50% pribitka nanjo.
ZST člen 4, 27, 27/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
sodna taksa za revizijo
Za vloge se plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar to velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST-UPB1 sodna taksa predpisana, kar pa za revizijo v upravnem sporu ne velja.
ZST člen 3, 3/1, 4, 9, 26, 26/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
odločba o odmeri sodnih taks - zastaranje
Izpodbijani sklep o odmeri sodne takse je bil izdan v času, ko je že nastopilo absolutno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse. Zato ga je pritožbeno sodišče spremenilo in določilo, da se taksa ne odmeri.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok – absolutni rok
Taksna obveznost za tožbo je nastala 24.6.2004, ko je tožnik vložil tožbo. Nalog – opomin za plačilo sodne takse je bil izdan 29.6.2004. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 23.7.2004 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 17.8.2004. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2005 ter je nastopilo 1.1.2007, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
taksa za revizijo – pritožba zoper sklep o izterjavi
Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa navedeni zakon takse ne predpisuje.
odmera sodne takse – zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker zaradi zastaranja plačila sodne takse ni več mogoče zahtevati in sodne takse tudi ni več mogoče prisilno izterjati, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija.
Tožeča stranka pred odločanjem prvostopenjskega sodišča ni predložila vseh potrebnih listin. Listine, priložene pritožbi, bi pritožbeno sodišče upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji.