Garancija ustvarja civilnopravno obveznost. Prizadete stranke v primeru spora iz tovrstnega jamčevanja lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Zato tožena stranka ni bila pristojna za odločanje o spornem civilnopravnem zahtevku ter je zato ravnala pravilno, ko upravne odločbe o tožnikovem zahtevku ni izdala, ker za to ni bilo pogojev. V stvari zato utemeljeni molk tožene stranke ne šteje za molk organa v smislu 8. člena ZUS in torej ni fiktivnega upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor.
ZKZ člen 14. ZUPla člen 22.ZUP člen 68, 68/2. Odlok.
sprememba namembnosti - odškodnina
Tožeča stranka na podlagi novega stanja, poočitenega v odločbi občinske geodetske uprave, ne more dokazovati tega, da je prizidek k stanovanjski hiši zgradila na prejšnjem funkcionalnem zemljišču te hiše (in da zato ni dolžna plačati odškodnine po 14. členu ZKZ), saj prejšnjega dejanskega stanja glede tega zemljišča v zvezi z navedeno odločbo ni mogoče več ugotoviti.
Ker za meritorno odločanje o pritožbi ni pogojev, če pritožbe ni vložila upravičena oseba, to vprašanje pa pred odločitvijo ni bilo razčiščeno, pa tudi tožeča stranka (pritožnica) tega v pritožbi sploh ni navajala, so bila bistveno kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev (1. odstavek 239. člena ZUP).
Izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitost - pogoji za vložitev - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - priporni razlogi - ponovitvena nevarnost
1.) Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno sodno odločbo, saj v zakonu ni nikakršnih omejitev.
2.) Pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 2. odstavka 201. člena ZKP ni možno uporabiti v primeru, ko gre za opravičeno bojazen, da bo storilec ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, če je tako dejanje iz pristojnosti okrajnega sodišča.
Mesto dostave blaga, označeno na fakturah, ni bistvena okoliščina, ki bi bila podlaga za zahtevek za spremembo podatkov v carinski deklaraciji v smislu 270 a. in 271. člena carinskega zakona.
Tožeča stranka se je kot glavni zavezanec v ECL in z garancijsko izjavo zavezala, da bo plačala vse uvozne davščine, če prevoznik ne bo predal blaga namembni carinarnici.
pristojnost in pravna sredstva - izredni preizkus sodbe
Po 2. odstavku 19. člena ZUS lahko vloži stranka zahtevo za izredni preizkus sodbe, izdane v upravnem sporu le, če gre za pravnomočno odločbo sodišča, katerega pristojnost ni določena za vso republiko. Ker v RS odloča v upravnem sporu Vrhovno sodišče RS, to je sodišče, ki je določeno za vso republiko, zahteva za izredni preizkus sodbe ni dovoljena.
Sosedje kot tožniki lahko v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja varujejo le svoje pravice in pravne koristi, lahko pa opozarjajo na kršitve javnih koristi oz. predpisov.
ZPD člen 89, 90. CZ člen 93, 201, 201/1, 249, 249/2. ZP člen 3b, 5, 5/2, 165, 167.ZOR člen 98.ZUP člen 4, 5, 8, 142, 143, 209. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
obračun carine - prometni davek - stranke v postopku - kršitev pravil postopka
V 90. členu zakona o prometnem davku (Ur.l. RS, št. 4/92) je določeno, da začne veljati 26.1.1992 in s tem dnem je po določbi 89. čl. tega zakona nehal veljati zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Ur.l. SFRJ, št. 4/91) ter ga zato dne 27.1.1992 ni bilo več mogoče uporabiti kljub temu, da se je zakon o prometnem davku začel uporabljati prvega februarja 1992 na podlagi določbe 90. čl. tega zakona. Ker tožena stranka tega ni upoštevala in je v celoti zavrnila pritožbo, je izpodbijana odločba nezakonita.
obračun carine - posebne takse - vračilo posebne takse - ugotavljanje zneska carine in drugih uvoznih davščin - dan uvoza - dan vložitve pravilne carinske deklaracije
Po določbah 19. člena CZ nastane obveznost plačila carine za uvoženo blago z dnem, ko je šlo blago čez carinsko črto; ta dan se tudi šteje za dan uvoza, če ni v tem zakonu drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 22. člena CZ pa se znesek carine in drugih uvoznih davščin za blago, za katero je nastala obveznost plačila carine, ugotavlja po stanju blaga in po predpisih na dan vložitve carinske deklaracije. Upoštevajoč 4. odstavek 257. člena CZ se za dan vložitve deklaracije po določbah tega zakona šteje dan, ko je bila deklaracija, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, oddana carinarnici. Vložena deklaracija torej ne sme biti pomanjkljiva ali nepravilna in mora izpolnjevati vse pogoje iz 1. odstavka 257. člena CZ in po določbi 4. točke 1. odstavka 257. člena CZ ob sprejemu deklaracije ugotovi carinarnica ali se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji. Podlago za vrnitev pomanjkljive ali nepravilne deklaracije skupaj s prilogami vložniku ima carinarnica v 2. odstavku 257. člena CZ. Le, če se deklarant ne strinja z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in nepravilnostmi, mora carinarnica po določbi 3. odstavka 257. člena CZ izdati sklep, s katerim zavrže deklaracijo kot nepravilno (deklarant lahko nato v pritožbi zoper tak sklep dokazuje pravilnost deklaracije, lahko pa vloži tudi novo deklaracijo ali vrne blago v tujino).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določbi 2. odstavka 186. člena ZPP mora v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Potem, ko je bilo blago dano v prosti promet, ker v roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, ni več možno uveljavljati davčne oprostitve, ki bi jo lahko sicer uveljavljal carinski zavezanec s carinsko deklaracijo ob nastanku carinske obveznosti. Po 254. členu CZ je treba deklaraciji priložiti tudi listine, s katerimi se dokazuje dejstva, ki so bistvena za ocarinjenje blaga.
Ker neudeležba tožeče stranke v postopku ni mogla vplivati na drugačno odločitev o stvari, ta okoliščina sama zase ne pomeni, da bi tožena stranka kršila pravila postopka.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - kratkotrajna omejitev življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Vsi trije oškodovanci so čutili težave zaradi poškodb pri vsakodnevnih opravilih le v času zdravljenja in določen (krajši) čas po zaključku zdravljenja. Težave tožnikov pa ne v času zdravljenja ne po njem po presoji revizijskega sodišča niso dosegle tiste stopnje intenzivnosti, da bi bili upravičeni tudi do odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki - začasni zastopnik - neznano prebivališče toženca - toženec in njegov zakoniti zastopnik se nahajata v tujini
Postavitev začasnega zastopnika tožencu, ki je v tujini in neznanega bivališča, pa je veljavno pooblastil drugo osebo za zastopanje, bi bila v nasprotju z določbo 4. in 5. tč. 2. odst. 84. čl. ZPP.
Tržni inšpektor v zvezi z inšpekcijskimi ukrepi na področju cen svoje odločitve ne more opreti le na določbo ZSDU (70. člen), če v materialnem zakonu (zakonu o tržni inšpekciji) nima pooblastila za določene ukrepe ali v njem ni vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Tožnik in delodajalka sta se z dodatkom k pogodbi o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas sporazumela, da se delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremeni v delovno razmerje za določen čas do določenega dne, ko mu preneha delovno razmerje. Navedeni dodatek (aneks) k pogodbi je voljno ravnanje pogodbenih strank, katerega edini predmet dogovora je bil rok, do katerega bo tožnik v delovnem razmerju. Kako sta pogodbeni stranki poimenovali svoj sporazum, za odločitev o stvari ni pomembno. Iz sporazuma, ne glede na to, ali se imenuje aneks k pogodbi ali kako drugače, je razviden jasen, nedvoumen namen, da tožniku preneha delovno razmerje določenega dne, ki je bilo do sklenitve aneksa sklenjeno za nedoločen čas.
pridobitev lokacijskega dovoljenja za nadzidavo objekta - soglasje
Za pridobitev lokacijskega dovoljenja za nadzidavo objekta, v katerem so poslovni prostori v etažni lastnini, mora investitor predložiti dokaz o pravici razpolaganja z objektom, kar pomeni, da mora predložiti vsaj soglasje vseh etažnih lastnikov, da se z nadzidavo strinjajo.