Tožeča stranka nadalje neutemeljeno trdi, da pri odločanju o nepremoženjski škodi nista bili upoštevani vročina v času zdravljenja (pri odškodnini za telesne bolečine) in vojne razmere na območju Republike Slovenije (pri odškodnini za strah). Obe navedeni okoliščini sta bili upoštevani.
Rok za vlaganje predlogov denacionalizacijskih upravičencev za zavarovanje njihovih zahtevkov v procesu lastninjenja je prekluziven (10. in 15. čl. ZLPP) in določba 68. člena ZDen ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
Tržni inšpektor je utemeljeno odredil inšpekcijski ukrep, ko je ugotovil, da proizvod ne ustreza predpisani kvaliteti, ker je za izdajo inšpekcijskih ukrepov zaradi neustrezne kvalitete proizvodov pooblaščen po zakonu o standardizaciji.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - sprememba zahtevka
Če so se zaradi izvzetja stanovanj iz nacionalizacije spremenila razmerja med prejšnjimi solastniki, lahko ti po presoji sodišča svoj denacionalizacijski zahtevek uveljavljajo v obliki vrnitve skupne lastnine, o čemer mora upravni organ odločiti.
Potrdilo, izdano po 32. členu zakona o urbanističnem planiranju, nima značaja upravne odločbe, zato po določbi 267. člena ZUP potrdila ni mogoče izreči za ničnega.
ZLPP člen 2, 2/1, 2/2, 48, 48a, 49, 49/1.ZGJS člen 69, 69/1, 69/2.ZPod člen 36, 36/3, 145b, 145b/2, 145b/3, 192.
revizijski postopek po ZLPP - revizijski postopek pri pravnih osebah, ki opravljajo gospodarske javne službe
Revizijo po ZLPP opravlja Agencija v kontrolnem postopku. Ugotovljene nepravilnosti pa lahko sankcionira le s tistimi ukrepi, ki jih glede na naravo ugotovljenih nepravilnosti dovoljuje zakon, veljaven v času njihovega izreka.
Če je pri pravnih osebah, ki opravljajo gospodarske javne službe, možnost lastninjenja (tudi) po ZLPP, Agencija lahko opravi pri njih revizijski postopek.
Prenos kapitala (ali njegovega dela) na drugo podjetje brez nadomestila in tudi brez pravice upravljanja tega podjetja je bil po ZP možen samo v primerih iz 2. odst. 145.b člena ZP.
Oškodovanja družbene lastnine po 48. členu ZLPP niso nekaj drugega kot oškodovanja družbene lastnine po 48.a členu ZLPP. Slednja so samo očitnejši del oškodovanj iz 48. člena ZLPP, za katerega je zakonodajalec, zaradi njihove odprave, pooblastil Agencijo, da ustrezno ukrepa.
Presoja, ali je prišlo do zmanjšanja vrednosti družbenega kapitala ni odvisna od vprašanja, ali je prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala kot celote, ampak ali je prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala v subjektu, ki ga je brezplačno prenesel.
Tožnica je s sklenitvijo darilne pogodbe kot obdarjenka prevzela podarjeno stvar v posest ter je s tem nastala njena davčna obveznost. Zakon o davkih občanov nima določb, ki bi dajale pravico zahtevati vrnitev plačanega davka, če bi pogodbene stranke darilno pogodbo razvezale, v tej zadevi pa je daritelj umrl ter je bila podarjena stvar vrnjena v zapuščinsko maso po predpisih o dedovanju ter ne gre za razvezo darilne pogodbe.
status mirnodobnega vojaškega invalida - rok za vložitev zahteve
V času izdaje odločbe organa prve stopnje veljavni zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki je veljal do 1.1.1996, je v 1. odstavku 97. člena določal, da se zahteve za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz 1., 2. in 3. odstavka 12. člena istega zakona, lahko vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta in tega zakonitega roka ni mogoče podaljšati. Pravočasna vložitev zahteve bi bila pogoj za uvedbo postopka za uveljavljanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - kršitev delovnih obveznosti
Vprašanje, ali bi bil revidentu lahko izrečen za ugotovljene kršitve delovnih obveznosti tudi zanj blažji disciplinski ukrep, je vprašanje dejanske ugotovitve obstoja okoliščin, ki pogojujejo izrek enega od disciplinskih ukrepov. Te okoliščine, ki predstavljajo temelj za kasnejšo kvalifikacijo dejanja in vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa, pa pomenijo dejanske ugotovitve.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče je revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. S popravo plačilnih list je tožnik dosegel, da je dobil višjo plačo. Postopek ni bil bistveno kršen, ker mu ni bila vročena zahteva za začetek postopka. Na obravnavi je bil, na prvem zaslišanju je zahtevo videl ter je imel možnost zahtevati, da mu pristojni organ zahtevo vroči.
Če splošni akt določa, da se direktorja predčasno razreši iz razlogov določenih v zakonu, se iz teh razlogov direktorja lahko razreši, četudi ta zakon več ne velja, razlogi pa ne nasprotujejo veljavnim predpisom.
izredna pravna sredstva - revizija - prepozno vložena revizija
Revizija je bila vložena po preteku več kot dveh mesecev od dneva, ko je bila odločba sodišča druge stopnje vročena tožnikovemu pooblaščencu odvetniku. Revizijsko sodišče jo je kot prepozno zavrglo.
delovno razmerje pri delodajalcih - ugotavljanje trajnega prenehanja potreb po delu delavca - prenehanje delovnega razmerja
Kot eden dodatnih elementov za oceno delovne uspešnosti je bila v revidentkinem primeru ocenjevana tudi njena pripravljenost oziroma nepripravljenost za pomoč pri začasnem opravljanju nujnih del, ki sicer niso bila v okviru njenega delokroga, bila pa so v interesu tožene stranke in so tudi morala biti opravljena. Kot se je pokazalo po izvedenem postopku, je prav ta okoliščina vplivala na toliko slabšo oceno revidentkine delovne uspešnosti, da je bila prav ona določena kot delavka, ki bo obravnavana kot trajni presežek. Vendar pa tako ugotavljanje delovne uspešnosti ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava, saj delovno uspešnost, kot je že bilo poudarjeno, lahko ocenjujemo na različne načine.
ZDR (1990) člen 103. ZSZD člen 13. ZPP (1977) člen 353.
delovno razmerje pri delodajalcih - plačilo odpravnine - sprememba odločbe delavskega sveta - varstvo pravic delavcev
Ker je sodišče dopustilo spremembo odločbe delavskega sveta tožene stranke tudi v tistem delu, ki ga tožnik sploh ni spodbijal, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo, ki ga predstavljajo predpisi, ki so jih uporabili udeleženci v predhodnem postopku. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bil napačen tudi zaključek sodišča glede pravilnosti oziroma zakonitosti kasneje vodenega disciplinskega postopka.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (1986) člen 139, 139/2, 141, 205, 205/2, 207.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - postopek redne likvidacije
V delovnopravnem sporu, v katerem se odloča o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaradi postopka redne likvidacije dolžnikovemu delavcu, ni mogoče več ugotavljati zatrjevane nezakonitosti njene uvedbe, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno v upravnem sporu.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Izostanek z dela pet zaporednih delovnih dni je neopravičen, če je delavec odšel v drugo državo, v kateri potekajo boji ter je lahko predvidel, da se morda na delo ne bo mogel pravočasno vrniti. Delavec je bil tudi predhodno od organizacije opozorjen, da bo sam nosil posledice, če se na delo ne bo pravočasno vrnil.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
Ali okoliščine, navedene kot razlog za zaključek sodišča, da obstaja nevarnost, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval z istovrstnim kaznivim dejanjem, tudi v resnici utemeljujejo tak zaključek, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti, saj gre za dejanski zaključek.
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo tožnikove omejitve (gibalna sposobnost), ki jih je imel že pred škodnim dogodkom dne 31.8.1987 in ki so bile posledice poškodbe noge dobljene v nezgodi leta 1978. Tako je izhajalo iz tistih življenjskih aktivnosti, ki jih je tožnik opravljal pred poškodbo iz v tej pravdi obravnavanega škodnega dogodka oziroma, ki bi jih opravljal tudi v bodočnosti, če te poškodbe ne bi bilo.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Vprašanje, ali je prvostopno sodišče glede na ugotovljene olajševalne okoliščine izreklo ustrezno kazen, ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.