Zakonsko zvezo je po določbah zakona o tujcih šteti kot razlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca le, če jo je ta sklenil z državljanom Republike Slovenije ali z osebo, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - obtožnica - zahteva za preiskavo
1) Obdolženkina zagovornica v zahtevi sicer ni določno povedala, katere kršitve kazenskega postopka uveljavlja, smiselno pa lahko ugotovimo, da naj bi senat z izpodbijanim sklepom kršil 4. točko 1. odstavka 277. člena ZKP, ker naj bi moral ugotoviti, da ni zadostnih dokazov za obtožbo. Gre za oceno zbranih dokazov, torej za ugotavljanje dejanskega stanja, kar pa v postopku za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni možno uveljavljati.
2) Če je državni tožilec le modificiral opis kaznivega dejanja, kot je izhajal iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave, tako da je bila le dodana kriminalna količina za isto kaznivo dejanje, ki pa v ničemer ni vplivala na pravno opredelitev kaznivega dejanja, določbe kazenskega postopka niso bile kršene.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
S trditvijo, da so bile premalo upoštevane olajševalne okoliščine in tudi okoliščine, zaradi katerih naj bi kaznivi dejanji storil, obsojenec izpodbija primernost izrečene kazni, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Vse obtoženčeve obširne navedbe, s katerimi izpodbija ugotovitve sodišča glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, vključno s predloženim novim dokazom, da ima možnost redne zaposlitve, pomenijo po vsebini izpodbijanje dejanskih zaključkov sodišča, kar ni zakonski razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Zagovornikove trditve, da obdolženka ni izrekla inkriminiranih besed z namenom razžalitve, temveč v obrambi svojih pravic iz zakonske zveze ter brez namena zaničevanja zasebne tožilke, pomenijo po vsebini izpodbijanje v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
predhodno vprašanje - vezanost na kazensko sodbo - negmotna škoda - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje ni dolžno počakati na konec kazenskega postopka, ker je sodišče vezano le na obsodilno kazensko sodbo, tj. na ugotovitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da je zanj storilec kazensko odgovoren (3. odstavek 12. člena ZPP), medtem ko mora samo ugotavljati dejansko stanje civilnega delikta. Čeprav gre za isti dogodek, mora sodišče za ugotovitev civilne odškodninske odgovornosti pogosto ugotavljati tudi dejstva, ki niso del dejanskega stanja kaznivega dejanja. To pa pomeni, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožniku tudi, če bi bil v kazenskem postopku oproščen. Zato odločitev v kazenskem postopku ni predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem postopku (1. odstavek 12. člena ZPP). Tako tudi ta ugovor ni utemeljen.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Iz istega vzroka (konstrukcijska napaka v stavbi) nastajajoča škoda zaradi individualizacije in konkretizacije posameznih škodnih postavk ne omogoča uporabe dol. 376. čl. ZOR o zastaranju odškodninske terjatve od odprave napake dalje, temveč od nastanka posamezne škodne postavke posebej.
naročilo (nalog) - pojem - obveznost prevzemnika naročila - izvršitev naročila, kot se glasi - odmik od naročila in navodil
Revizijsko sodišče končno ugotavlja, da je bila tudi kvalifikacija pravnega razmerja med pravdnimi strankami na pritožbeni stopnji pravilna. Gre za mandatno razmerje (749. do 770. člen zakona o obligacijskih razmerjih) s to posebnostjo, da je toženec urejal pridobitev italijanske pokojnine ne le za tožnico in tožnika, temveč tudi zase. To pa pomeni, da bi tudi v primeru, če bi delal le zase, imel stroške.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Določba 117.čl. SZ, po kateri so lastniki stanovanj dolžni prodati stanovanje prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu, določa krog oseb, upravičenih do odkupa stanovanja po določbah o privatizaciji. Med upravičenci je določen prednostni red tako, da ima prednost prejšnji imetnik stanovanjske pravice. Če ta ne izkoristi svoje pravice in privoli, da jo izkoristi njegov ožji družinski član, pomeni njegova pisna privolitev le izjavo, da svoje prednostne pravice ne bo sam izkoristil, ne pomeni pa, da on odstopa pravico do odkupa stanovanja komu drugemu.
Pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, torej tudi za telesne bolečine, sodišče prizna v okviru stopnje bolečin in nevšečnosti ter njihovega trajanja. Pri tem upošteva vse okoliščine na strani oškodovanca in namen odškodnine, ki je v denarni satisfakciji za prestano trpljenje (člen 200. ZOR). Dodatno pa je treba pri tem upoštevati tudi korektiv približno enakega obravnavanja podobnih primerov (ob dolžni individualizaciji vsakega posebej).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - kdaj je podana - odgovornost za škodo po živali - ugriz psa
Toženca kot lastnika psa bi morala poskrbeti, da glede na dane razmere ne bi bilo možnosti, da bi lahko pes napadel osebo, ki ima možnost priti k hiši na običajen način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Poznanstvo s sodniki zaradi dolgoletnega sodelovanja toženca kot porotnika, utegne pri drugi stranki povzročiti dvom o nepristranosti sodišča. Glede na take okoliščine so podani razlogi po 68.čl. zakona o pravdnem postopku, da se za postopanje določi drugo stvarno pristojno sodišče.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Za presojo višine deleža na premoženju je potrebno upoštevati celotno obdobje skupnega življenja pravdnih strank. Izločitev le enega časovnega obdobja utegne imeti za posledico napačno razsojo, čeprav gre za obdobje, ko sta stranki pridobivali najpomembnejši del skupnega premoženja (stanovanjsko hišo).
Pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju po 2. odstavku 59. člena ZZZDR je potrebno globalno ocenjevati vse prispevke v času trajanja zakonske zveze. To pomeni, da se po eni strani ni mogoče opreti zgolj na računsko operacijo, ki pokaže razliko v dohodku enega in drugega zakonca, po drugi strani pa tudi ni mogoče v celoti opustiti vsakršno dokazovanje o višini prispevkov.
Darila sorodnikov in njihovo pomoč pri delu je potrebno praviloma presojati po enakih merilih. Če je sodišče darilo parcele toženkine stare matere štelo kot prispevek obema zakoncema, potem v primeru, ko ni dokazano, da so bili drugi prispevki dani izključno le enemu zakoncu, teh potem ni mogoče šteti le njemu v prid. Tudi te prispevke je potrebno obravnavati kot prispevke obema zakoncema.
pooblaščenci - pisno pooblastilo - pooblastilo na zapisnik
Revizija ni dovoljena med drugim tudi tedaj, ko jo vloži nekdo, ki te pravice nima. Odvetnica bi smela vložiti revizijo le, če bi izkazala, da ima pooblastilo tožeče stranke. Stranka da pooblastilo odvetniku pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču (1. odstavek 97. člena ZPP). Ne enega ne drugega odvetnica ni izkazala.
denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba
Pri vrednotenju podržavljenega premoženja, ki se vrača po ZDen, t.i. goodwilla podjetja, ni mogoče upoštevati kot samostojnega elementa vrednotenja podjetja.
načelo materialne resnice - družba z omejeno odgovornostjo - odgovornost za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo - podjetje v zasebni lastnini
Pravno presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka narekujejo dejstva dejanskega stanja. Ta dejstva sicer ugotavlja sodišče, vendar ne samo v mejah postavljenega zahtevka, temveč tudi v mejah trditvene tožbene podlage.
R Slovenija po zakonu sicer jamči za hipotekarna bremena, s katerimi so obremenjene nepremičnine, ki se vračajo proste bremen, vendar v ZDen ni podlage, da bi upravni organ lahko v denacionalizacijskem postopku odločal o navedenem jamstvu. Po svoji naravi pa to tudi ni upravna stvar.
pogodba o delu - prevzemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - odgovornost za zamudo - razveza pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic
Po 607. členu zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je prevzemnik posla dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Izvršiti ga mora v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumljivo potreben za take posle. V 608. členu ZOR pa je določeno, da lahko naročnik pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode, če do izteka roka prevzemnik ne izpolni naročnikove zahteve. Pomembno pri tem je še določilo 18. člena ZOR, ki zahteva od strokovnjaka, da opravi posel s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gre torej za strožjo odgovornost kot to velja za odgovornost nestrokovnjakov.