ZDR (1990) člen 36d. ZPIZ člen 21, 26, 27, 34. ZVojI člen 1. ZUZIO člen 1. URS člen 50, 52. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov člen 7. Evropska socialna listina člen 15.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delavec invalid
Po določbi prvega odstavka 36.d člena ZDR delavcu invalidu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, delovno razmerje lahko preneha le z njegovim soglasjem. Pojem "delavec - invalid" je splošni pojem, ki zajema invalide, katerih položaj ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojne invalide po Zakonu o vojnih invalidih, invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pa tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).
Tožnici je bila priznana telesna okvara, ker je gluha na obe ušesi, zato uživa posebno varstvo po navedeni določbi ZDR. Brez njenega soglasja ji delovno razmerje ni smelo prenehati.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - zagotovitev socialne varnosti delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbetmega prahu
ZPPPAI v 1. členu določa, da zakon zagotavlja socialno varnost delavcev, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Ker je v 2. členu ZPPPAI določba, da je proizvodnja azbestocementnih izdelkov na območju RS prepovedana od 20.12.1996 dalje (ukinitev proizvodnje), se da sklepati, da zakon rešuje socialno varnost le delavcem, ki so delali pri proizvodnji (v proizvodnji) azbestnih izdelkov na dan 20.12.1996. Ta določba je veljala do sprejema novele v letu 1998, ko je bil spremenjen 1. člen ZPPPAI tako, da je socialno varnost zagotavljal vsem delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Novela je torej spremenila osnovni zakon v toliko, da za priznanje pravic ni bilo več zahtevano opravljanje dela pri azbestu v času ukinitve proizvodnje.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Pri presoji ali je oškodovancu bila priznana za negmotno škodo pravična denarna odškodnina, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine in oceniti, ali je ta ustrezna satisfakcija za vse neprijetnosti in trajne posledice, ki jih je oškodovanec že prestal oziroma jih bo še moral prestati. Tako je lahko priznana odškodnina za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo vrsto manjša, vendar pa je skupno priznana odškodnina za vso negmotno škodo kljub temu pravična.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1. SKPG člen 41. ZSDU člen 67, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - sindikalni zaupnik - delovno razmerje pri delodajalcu - soglasje sindikata in sveta delavcev
Tožena stranka je zoper tožnika, ki je bil sindikalni zaupnik in član sveta delavcev, pričela disciplinski postopek, kljub temu, da ni imela soglasja niti sindikata niti sveta delavcev, saj sta oba dala odklonilno mnenje. Pri tem za odločitev ni pomembno, da je tožena stranka pričela postopek arbitraže, niti kakšna druga dejstva v zvezi z vodenjem postopka oziroma samimi disciplinskimi kršitvami, ki naj bi jih zagrešil tožnik. Dejstvo je, da predhodni postopek pomirjanja (41. člen SKPG) oziroma reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem (99. člen ZDSU) ni pripeljal do soglasja za začetek disciplinskega postopka, to pa pomeni, da disciplinski postopek ni bil začet v skladu s sprejetimi in veljavnimi predpisi.
ZPPPAI člen 6, 7, 8.URS člen 2, 154, 155. ZTPDR člen 77.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - retroaktivni učinek - zakonski pogoji - pravna dejstva navzoča pred sprejemom zakona
Z ZPPPAI je bila torej zagotovljena delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji in način prenehanja delovnega razmerja iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Vendar so vsa ta dejstva in okoliščine morala obstajati že pred sprejemom zakona, da so bili lahko z njegovo uveljavitvijo izpolnjeni pogoji za pridobitev v njem določenih pravic. Zato je presoja sodišč, da delavec ni upravičen do uveljavljene pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI materialnopravno zmotna.
ZZVZZ člen 13, 19, 29, 80, 81, 82, 83.ZPIZ člen 31. ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333/2.
pravica do nadomestila plače - vezanost sodišča na dokončno odločitev
Tožena stranka v izreku sporne odločbe ni navedla vzroka tožnikove odsotnosti z dela, kar je bil predmet zahteve za izdajo odločbe po 83. členu ZZVZZ. Ker postane izpodbijana odločba zavoda dokončna samo v obsegu odločitve o zahtevku zavarovanca, je sodišče vezano samo na dokončno odločitev (v izreku) o tem zahtevku. Če (ne)obstoj pravnega razmerja, ki bi bil podlaga tožnikovemu zahtevku v predsodnem postopku, ni bil ugotovljen z izpodbijano odločbo, se meje njene dokončnosti (enako kot pri pravnomočnosti - 1. in 2. odstavek 333. člena ZPP-77) ne raztezajo niti na izrek.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Drugostopni organ delodajalca ni odločil o ugovoru tožnika - delavca, ki je bil neupravičeno odsoten z dela in se ni vrnil na delo. Ob dokazni ugotovitvi navedenih dejstev sodišče na podlagi tretjega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 24. člena ZDSS lahko ugotovi, da je delavcu prenehalo delovno razmerje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost
Ker je po določbi 174. člena ZOR za škodo od nevarne stvari odgovoren njen imetnik, je toženka odgovorna za škodo, ne glede na lastništvo nad strojem. Tudi ob upoštevanju sporazuma o delitvi premoženja namreč ne gre prezreti dejstva, da je toženka v času, ko se je tožnik ponesrečil, bila nosilka obrti, obrtna dejavnost se je dejansko izvajala, kar pomeni, da je bila toženka obratovalka, zato je s stroji imela (ali pa bi si to pravico morala vzeti) pravico razpolaganja, to pa pomeni, da se jo lahko šteje kot imetnico nevarne stvari.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napaka volje
S pisno izjavo tožnika, da mu preneha delovno razmerje, je bila izražena njegova volja, da želi sporazumno prekiniti delovno razmerje. Z njo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje 2. točka 1. odstavka 100. ZDR. Tožena stranka je predlog tožnika sprejela in izdala odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ki je le deklaratorne narave. Dejstvo, da si je tožnik kasneje premislil, na veljavnost sporazuma ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je želja, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je tožnik izrazil s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ujemala z njegovo takratno pravo voljo. Omenjanje možnosti uvedbe ustreznih postopkov (hišne preiskave, kazenskega postopka) zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali možne razporeditve tožnika na drugo delo, ne pomeni nedopustne grožnje.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - izpolnjevanje pogojev
Razlog, zakaj je odločitev tožene stranke pravilna, pa čeprav iz drugih razlogov kot jih je navajala tožena stranka ali obe nižji sodišči, je tudi dejstvo, da je bila tožnica v času odločanja tožene stranke v delovnem razmerju. Zato ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz 8. člena ZPPPAI, saj ni bil izpolnjen pogoj, da ji ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča.
upravičenost do vložitve zahteve za denacionalizacijo - pooblastilo stranke v upravnem postopku - pravni naslednik
Pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo ima le prejšnji lastnik ali pa njegovi pravni nasledniki; če je teh pravnih naslednikov več, je pravočasno vložena zahteva enega v korist vseh upravičencev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je bila ena izmed strojepisk pri krajevno pristojnem sodišču toženčeva izvenzakonska partnerka, sama po sebi ne vnaša dvoma v pravilnost in zakonitost odločanja pri krajevno pristojnem sodišču.
Tožnik lahko zaradi spremenjenih okoliščin z oblikovalno tožbo zahteva razvezo pogodbe, ne more pa uspeti s tožbo na ugotovitev, da je pogodba razveljavljena.
Revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe (s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku) in zavrženju ugotovitvene tožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) je vložila samo tožeča stranka, zato revizijsko sodišče po ugotovitvi, da bi bilo treba po materialnem pravu tožbeni zahtevek zavrniti, sklepa pritožbenega sodišča ni moglo niti razveljaviti niti spremeniti (v sodbo, s katerim bi zavrnilo tožbeni zahtevek), ampak je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21557
ZKP člen 370, 370-4, 372, 372-5, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 41, 41/1, 41/2.
odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - storilčeva osebnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost in ki vplivajo na višino izrečene kazni (2. odstavek 41. člena KZ), sodijo tudi tiste, na podlagi katerih je sodišče obsojenca opredelilo kot agresivno osebo. Gre za značajsko lastnost, ko je mogoče osebo opredeliti kot napadalnega, nasilnega človeka, kar ni mogoče posplošeno trditi za vse storilce kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Ta lastnost zato nima nobene zveze z znaki kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ.
V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zadostuje sklicevanje na pritožbene navedbe. V takem primeru zatrjevane kršitve ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21622
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
silobran - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je potem, ko je po padcu obeh (njega in oškodovanca) vstal, oškodovanca, ki je v tem trenutku še ležal na tleh, močno brcnil v predel levega stegna.Tako ugotovljena dejstva ne glede na predhodno ravnanje oškodovanca in obsojenca ne omogočajo zaključka, da so v obravnavanem primeru podani elementi silobrana.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS07003
ZZZDR člen 52, 52/1.ZZK člen 5, 5/4.ZIZ člen 34, 34/2, 34/4, 169.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - razpolaganje s premoženjem zakonca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki sam ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati, svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZPP člen 377, 384, 384/3, 428, 428/4. ZTLR člen 81.
dovoljenost revizije - spor zaradi motenja posesti - zavrženje revizije
V motenjskih zadevah ni dovoljena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije.