zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik ponuja drugačno dokazno presojo odločilnih dejstev, po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Če skupščina delniške družbe sprejme sklep s katerim spremeni načrt finančne reorganizacije (v okviru prisilne poravnave) znotraj petnajstdnevnega roka pred narokom za prisilno poravnvao, krši zakon (drugi odstavek 52. člena ZPPSL). Če takšen sklep krši pravice tožečega delničarja, je izpodbojen.
Sklep skupščine, s katerim se zmanjša delež tožečega delničarja v kapitalu delniške družbe v primeru izglasovanja prisilne poravnave, krši delničarjeve pravice, in je izpodbojen.
Če se sodišče ni oprlo na dele nekaterih izvedenskih mnenj, pojasnilo pa je, zakaj je tako ravnalo, ne more iti za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Za takšno kršitev, kot to tudi skuša prikazati revizija, seveda ne gre, če si izvedenska mnenja nasprotujejo med seboj, saj se navedena kršitev lahko nanaša le na sodbo.
URS člen 25.ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/3, 439, 439/2.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - napoved pritožbe v primeru sojenja v nenavzočnosti
Določbe o napovedi pritožbe si je treba razlagati tako, da se lahko obdolženec odpove pravici do pritožbe bodisi izrecno bodisi da v primerih, ko je to dolžan storiti, pritožbe ne napove, vendar le, če je seznanjen z izrečeno sodbo. Slednje velja tudi v primerih sojenja v njegovi nenavzočnosti.
Ker v tožbi ni določno navedeno, zakaj je vložena, ni naveden in priložen upravni akt, zoper katerega je naperjena ter ni predloga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, je nepopolna ter je ni mogoče obravnavati.
denacionalizacija - pravni posli sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine - pogodba namesto razlastitve - odškodnina - pravno mnenje
Kupna pogodba, sklenjena v postopku razlastitve z dne 7.10.1964, predstavlja predlog za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, če so izpolnjene ostale predpostavke navedenega člena (sila, grožnja državnega organa). Če kupnina znaša nad 30% vrednosti, se jo upošteva po določilu 72. člena ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Razlogi za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP se lahko nanašajo le na sodišče kot celoto, oziroma na vse sodnike tega sodišča in morajo biti določno opredeljeni. Splošno izražanje nezaupanja v sodišče in nekonkretizirane trditve o sorodstvenih povezavah in podobnem, niso tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo sodišče po 67. členu ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21614
KZ člen 154, 154/1, 154/3. ZVOP (1990) 3, 3/1-3, 8, 8/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zloraba osebnih podatkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je obsojenec kot policist pridobil oziroma zbral iz računalniške zbirke podatkov o stalno in začasno prijavljenih fizičnih osebah, vodene pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, osebne podatke, ki se nanašajo na M.V. in A.J., čeprav za to ni imel nobene podlage v uradni, na zakonu temelječi delovni nalogi ter da jih je v nasprotju z zakonom uporabil v svoje osebne namene, tako da jih je sporočal M.V. V tako opisanem obsojenčevem ravnanju so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Izvedensko mnenje o stopnji verjetnosti biološkega očetovstva mladoletne tožnice, ki je bilo podano na podlagi DNA analiz, ni izključilo možnosti biološkega očetovstva toženca. Po izračunu verjetnosti potrditve biološkega očetovstva je ista analiza dala rezultat potrditve verjetnosti očetovstva z rezultatom 99,99954 %, kar toženčevo očetovstvo proti mladoletni tožnici praktično popolnoma potrjuje.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nelojalnost
Ker stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v upravnem postopku niso imele možnosti dokazovanja zakoniti domnevi nasprotnega dejanskega stanja, sodba Upravnega sodišča RS ne more, brez izvedbe pripravljalnega postopka, ugotoviti, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno.
nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - preiskava prevoznih sredstev - pregled prevoznih sredstev - nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - priče - oprostitev pričanja - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - SOVA - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišno preiskavo). Razliko med tema dvema dejanjema je treba iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta. Izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno.
Bistvena kršitev dolčb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi se privilegirana priča odrekla pričevanju, sodišče pa bi nato pomen te pravne dobrote obšlo na ta način, da bi o vsebini njene izjave, dane brez kakršnihkoli procesnih garancij organom za notranje zadeve, zaslišalo drugo pričo.
Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v času, ko so bili ti odrejeni, ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izvajanjem in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temveč je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v času odreditve ukrepov.
V 142. členu ZKP je določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi organom za notranje zadeve, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. SOVA pri tem ni bila nobena izjema. S tem da je na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve v konkretnem primeru dala na razpolago tehnična sredstva in osebje, kar je omogočilo prisluškovanje telefonom, ki jih je uporabljal obsojeni A.M., je ravnala v skladu z določbo 142. člena ZKP.
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bi bila podana samo v primeru, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča sploh ne bi bilo razlogov o odločilnih dejstvih.
Tehnični posnetki, pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, morajo biti opremljeni s podatki, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti njihovo zanesljivost, in sicer: a) kdo, kdaj in kje je naredil tehnični posnetek; b) kaj je bilo predmet (slikovne) ali zvočne registracije; c) ali je inštrument in naprava za registracijo delovala pravilno ter d) ali je bila prvotna registracija pozneje vsebinsko spreminjana in če je, kdo je take spremembe opravil. Ni pa potrebno, da so ti podatki navedeni v obliki, predpisani v 79. in 80. členu ZKP.
Načelo neposrednosti pri zaslišanju prič nima nobene zveze z delitvijo prič na posredne in neposredne, pač pa se nanaša zgolj na način izvedbe dokaza, torej, ali je bila priča zaslišana na glavni obravnavi ali pa je bila njena izpovedba samo prebrana.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa
Odgovornost države za škodo, ki jo oškodovancu povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem, temelji na 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS). To ustavno določilo se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, v tem primeru na 172. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Vendar pa morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjeni vsi štirje elementi civilnega odškodninskega delikta - poleg škode tudi nedopustnost ravnanja, vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Če so bile odločbe prvostopnega upravnega organa v pritožbenem postopku odpravljene na podlagi pritožbe zadnjih dveh tožencev, to še ne dokazuje nepravilnega ali protipravnega ravnanja upravnih organov prve toženke.
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
S tožbo po 4. odstavku 1. člena ZUS se lahko izpodbija le urejeno posamično razmerje, ni pa možno z njo terjati, da se pravno razmerje šele na novo uredi.
ZOR člen 177, 177/1, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 10, 10-24, 27, 45.
odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in kolesa - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Tožnica, ki ni upoštevala prednosti, je ravnala napačno, čeprav kot otrok ne krivdno, vendar za toženca ne nepričakovano in neodvrnljivo (177. člen ZOR). Ker je toženec s prekoračeno in neprilagojeno hitrostjo krivdno kršil prometne predpise, je njegov del odgovornosti večji in znaša 70 %, tožničin pa 30 %.
Sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o določitvi stvarno pristojnega Okrajnega sodišča v Celju, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.