URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 420, 420/2.
pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Pri ugotavljanju morebitne kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, med drugim zapletenost zadeve, ravnanje stranke v postopku in ravnanje sodišča, dolžino pripora, če je obtoženec v priporu, sorazmernost med priporom in naravo kaznivega dejanja ter kaznijo, ki jo je v primeru obsodilne sodbe mogoče pričakovati, kot tudi materialne, moralne in druge posledice pripora za priprtega.
Tožnica ni upravičena do plačila nove odškodnine, ker ZOR ne omogoča, da bi oškodovani prejel odškodnino dvakrat. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica po pisnih pogajanjih med pravdnima strankama in ob pomoči svoje pooblaščenke podpisala sporazum, v katerem se je s toženo stranko sporazumela, da odškodnina za škodo, povzročeno ob gradnji plinovoda znaša 5.000 din, in se je s podpisom tega sporazuma izrecno odpovedala kakršnikoli dodatni zahtevi iz dotedanje gradnje plinovoda, je sodišče pravilno upoštevalo pisno sklenjeni sporazum za poravnavo med pravdnima strankama. Po 1093. členu ZOR jo je štelo za dvostransko pogodbo, ki je veljavna, saj je nobena od pogodbenih strank doslej ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je tudi natančno preverilo morebitne razloge za ničnost pogodbe, na katero mora po 109. členu ZOR paziti po uradni dolžnosti, a jih ni našlo.
ZKP člen 5, 201, 201/1-1, 420, 420/2.ZS člen 110, 110/2.
pripor - begosumnost - sklep o podaljšanju pripora - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrepi - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščin, ki so bile s potrebno stopnjo verjetnosti med postopkom že ugotovljene in se je sodišče nanje oprlo, ko je odločalo o priporu, v nadaljnjih sklepih o podaljšanju pripora ni treba znova podrobno obrazlagati, če se niso spremenile. Zadošča že, če se sodišče sklicuje nanje.
Ker so po 2. odstavku 110. člena ZS za senate Vrhovnega sodišča obvezna le pravna mnenja, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, je sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na pravna mnenja drugih sodišč v takratni skupni državi (SFRJ) kot zavezujoča brezpredmetno.
S tem ko je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, je izrazilo tudi svoje stališče, da z milejšimi ukrepi obtoženkine navzočnosti v postopku ni mogoče zagotoviti. Zato ni bilo dolžno posebej obrazlagati, zakaj šteje, da temu smotru ponujena varščina ne more zadostiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, do katere je prišlo zaradi sedem let trajajočega kazenskega postopka. Ta je tekel pri istem sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v sedanji pravdi. Taka trditvena podlaga tožbe narekuje ugoditev tožnikovem predlogu za prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prošnja za preložitev naroka
Bistvena kršitev, navedena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le tedaj, če sodišče z nezakonitim postopanjem odvzame možnost obravnavanja. V obravnavanem primeru sodišče toženki ni odvzelo možnosti obravnavanja. Razlog za neudeležbo na obravnavi je nastal pri njej in pri tem sodišču ni mogoče očitati nobene nezakonitosti.
Za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo podlage, saj je bilo s prejšnjo odločbo odločeno o tistem delu nepremičnine, ki je v uporabi ustrezne institucije, to je o tistem delu, o katerem je bilo ponovno odločeno z dopolnilno odločbo. Zato je dopolnilna odločba že zaradi tega nezakonita.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
Subsidiarno sodno varstvo po tretjem odstavku 1. člena, v zvezi s prvim odstavkom 62. člena ZUS je dovoljeno samo v primerih, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper procesni sklep ni dovoljena pritožba, sodno varstvo zoper ta sklep pa je zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, s katero bo v upravnem postopku odločeno o glavni stvari.
stvarna pristojnost - akt, ki ureja posamična razmerja
Čeprav izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih, je ta ureditev splošna in abstraktna, saj velja oz. bo veljala ne glede na to, kdo je oz. bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, ne gre za akt v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
ZUN člen 46, 46/2, 46/3.ZUP člen 274, 274/2. ZUS člen 72, 72/3.
določitev funkcionalnega zemljišča
Sodišče se mora pri presoji zakonitosti odločbe, s katero je pristojni organ odpravil odločbo po nadzorstveni pravici, omejiti le na presojo izpolnjenosti pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - nova dejstva in novi dokazi - pravilna uporaba materialnega prava
Račun, ki ga je izstavila firma H. I., je ena od dokaznih listin, ki bi sama po sebi dokazovala, da je tožeča stranka stopila v poslovno razmerje s to firmo. Vendar je ta račun v nasprotju z vsemi ostalimi dokazi, o katerih je bilo govora doslej. Stvar dokazne ocene je, katerim od nasprotujočih si dokazov da sodišče večjo veljavo. Sodišči prve in druge stopnje sta dokazno oceno napravili in sta se pri tem obrazloženo oprli na dopise, ki jih je v svojem imenu pisal toženec, ne pa na račun, ki ga je izstavil v imenu svoje firme.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi možne združitve pravd
Zgolj procesna možnost (ki ni obveznost) da sodišče združi več pravd med istimi osebami po določilu 300. člena ZPP, delegacija drugega sodišča ni utemeljena na podlagi 67. člena ZPP.
Ker je tožnik vložil pritožbo naslednji dan po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS, zavrglo kot prepozno.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - premoženjski spor - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene (drugi in tretji odstavke 44. člena ZPP) vrednosti spornega predmeta.