ZDR (1990) člen 61, 61/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. 9a, 9a/2, 9b, 9b/2.ZZVZZ člen 80, 81.
predhodno vprašanje - prenehanje delovnega razmerja - socialni spor - bolniški stalež - neupravičena odsotnost z dela - izvedensko mnenje zdravniške komisije
Mnenja in izvidi zdravnikov oziroma zdravniških komisij so le strokovna medicinska mnenja o zdravstveni sposobnosti zavarovancev za delo. V postopku odločanja o pravicah iz delovnega razmerja so le eden od možnih dokazov, ne pomenijo pa odločitve o pravicah delavca:
ne o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne o njegovih pravicah iz delovnega razmerja. Odločitev o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja tudi ni predhodno vprašanje v delovnem sporu in tudi ne procesna predpostavka za ta spor. To kar je obema postopkoma skupno je le dejanska podlaga za odločitev: zdravstvena (ne)zmožnost za delo. Ta se v postopku za priznanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja dokazuje s predpisanimi listinami, iste listine pa se upoštevajo kot dokaz tudi v delovnem sporu.
V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kažejo tudi določbe ZPIZ, ki v členih od 13 do 34 obravnavajo, kdo je lahko zavarovanec v tem zavarovanju oziroma kdo je lahko udeležen v zavarovalnem razmerju. Zavarovanec v nobenem primeru ni delodajalec, kar pomeni, da razmerje med zavodom in delodajalcem ni zavarovalno razmerje v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS.
ZPIZ člen 202, 202/1-2. TZPZ člen 21, 22, 126, 126/1. ZDR (1957) člen 1, 3, 114.
uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - priznanje zavarovalne dobe - vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo - čas, prebit v delovnem razmerju
Ob ugotovitvi, da je tožnik v spornem času osebno in stalno opravljal delo zobozdravnika pri šolski polikliniki in to v rednem delovnem času in zato prejemal plačilo, so bili izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja po 1. odstavku 3. člena takrat veljavnega ZDR. Prav stalnost in neprekinjenost tožnikove zaposlitve v spornem času, ob izpolnjenih temeljnih pogojih, izključuje zmotno pravno presojo, o neobstoju delovnega razmerja.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.
Iz podatkov tožbe izhaja, da gre za spor med dvema fizičnima osebama, torej za spor iz civilnopravnega razmerja med dvema fizičnima osebama. Iz navedb v tožbi tudi ne izhaja, da bi drugotoženi ravnal v imenu ali po pooblastilu prvotoženca, drugotoženi pa je samostojni podjetnik, torej možni delodajalec, postal šele kasneje. Gre torej za premoženjski spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 30. člena ZPP pristojno redno sodišče.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki jo utrpi na delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 70.člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja). Odgovornost je lahko objektivna ali krivdna.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh sodišč, da sortiranja kož samega po sebi ni mogoče šteti za nevarno dejavnost. Tudi okoliščine v katerih je tožnik opravljal delo (prenašanje težkih in mokrih kož, hitenje pri delu) niso takšne, da bi zaradi njih sortiranje kož lahko šteli za nevarno dejavnost.
Stopanje in hoja po paletah sta bili izrecno prepovedani, s čimer je tožnik mogel in moral biti seznanjen. Ko zatrjuje, da je kljub temu stopil na paleto, zatrjuje, da je do nesreče zaradi zloma palete prišlo zaradi njegovega lastnega nepravilnega ravnanja. Če bi se ravnal po predpisanih varnostnih ukrepih, do take nesreče ne bi moglo priti. Tako ravnanje pa pomeni situacijo, ko je mogoče govoriti o prekinitvi vzročne zveze med nastalo škodo in ravnanjem tožene stranke (uporabo nekvalitetnih palet).
ZDSS člen 5, 5/2.ZPP člen 481, 481/1.ZZZPB člen 14.
zavarovanje za primer brezposelnosti - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kaže tudi določba 14.
člena ZZZPB, da se za primer brezposelnosti zavarujejo delavci v delovnem razmerju, saj iz tega sledi, da je zavarovalno razmerje lahko samo razmerje med pristojnim zavodom in zavarovanim delavcem. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.
ZZZPB člen 18. ZPP (1977) člen 3, 7, 7/4, 354, 354/2-13. ZDSS člen 35, 35/2.
pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - postopek v socialnih sporih - kršitev načela prepovedi "reformatio in peus" - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ni upravičeno posegati v neizpodbijani del dokončne odločbe pristojnega organa, če bi bilo to v škodo stranki, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 35. člena ZDSS).
Iz določbe 108.člena ZO izhaja, da se ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev pod posebnimi (ugodnejšimi) pogoji lahko upokojijo tudi tisti delavci TO, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Zato je za njih zakon določil, kako se jim oblikuje pokojninska osnova in v kakšnem odstotku od pokojninske osnove se odmeri pokojnina. Ker ne izpolnjujejo splošnih pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZ, za njih poleg posebej določenih, ni mogoče upoštevati splošnih pogojev za izračun pokojninske osnove.
S tem ko je pritožbeno sodišče kot okoliščino, ki je (med drugim) narekovala zvišanje kazni, upoštevalo dejstvo, da zoper obsojenca teče še en kazenski postopek, je storilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 41. člena KZ. Ne samo da navedena okoliščina po vsebini ni takšna, da bi se smela upoštevati, ampak njeno upoštevanje predstavlja tudi kršitev domneve nedolžnosti.
pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - varnostni pregled
Utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki je temeljni pogoj za pripor, mora biti med kazenskim postopkom vseskozi podan. Spoznanje, da sklepanje o njem temelji na nedovoljenem dokazu, na katerega sodišče ne sme opreti sodne odločbe, lahko omaje njegov obstoj. Sklepanje o (ne)dovoljenosti dokaza pa mora temeljiti na zanesljivo ugotovljenih procesnopomembnih dejstvih, ki jih ni mogoče ugotavljati šele v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - obramba pravice
Določbo 3. odstavka 169. člena KZ je mogoče uporabiti le v primeru, kadar se že iz samega izražanja in poteka dogodkov vidi, da gre za obrambo pravice - tudi premoženjske.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21612
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 176, 242, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - oškodovanje drugega - preiskava - preiskovalna dejanja med preiskavo - prepoznava - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ je škoda, ki je nastala oškodovancu, in ne dejanska pridobitev protipravne premoženjske koristi, saj zadošča že storilčev namen pridobiti si takšno korist. Navedeno kaznivo dejanje je tako dokončano tedaj, ko se premoženje drugega zmanjša in ni potrebno, da je protipravno pridobljena premoženjska korist identična z višino povzročene škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP), kar pomeni, da mora vložnik ne samo navesti razlog, s katerim izpodbija pravnomočno sodno odločbo, ampak mora tudi obrazložiti, v čem se izraža uveljavljena kršitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da znesek 341.252,00 SIT obsojenki ni bil nakazan kot solidarnostna pomoč za njenega sina, pač pa ji je bil ta znesek izplačan zaradi njenega dalj časa trajajočega bolniškega staleža, zagovornica uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - varnostni pregled
Utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki je temeljni pogoj za pripor, mora biti med kazenskim postopkom vseskozi podan. Spoznanje, da sklepanje o njem temelji na nedovoljenem dokazu, na katerega sodišče ne sme opreti sodne odločbe, lahko omaje njegov obstoj. Sklepanje o (ne)dovoljenosti dokaza pa mora temeljiti na zanesljivo ugotovljenih procesnopomembnih dejstvih, ki jih ni mogoče ugotavljati šele v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 177, 177/1, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 10, 10-24, 27, 45.
odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in kolesa - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Tožnica, ki ni upoštevala prednosti, je ravnala napačno, čeprav kot otrok ne krivdno, vendar za toženca ne nepričakovano in neodvrnljivo (177. člen ZOR). Ker je toženec s prekoračeno in neprilagojeno hitrostjo krivdno kršil prometne predpise, je njegov del odgovornosti večji in znaša 70 %, tožničin pa 30 %.
Sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o določitvi stvarno pristojnega Okrajnega sodišča v Celju, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.