zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa stanovanja - pravica do uporabe - ekonomska skupnost - imetništvo stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ - smrt imetnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Kadar po smrti imetnika stanovanjske pravice pred uveljavitvijo SZ potencialni imetnik stanovanjske pravice ni nasprotoval sklenitvi najemne pogodbe za stanovanje med lastnikom in drugim možnim upravičencem enakega statusa, niti ni istočasno v skladu z določbo tretjega odstavka 147. člena SZ zahteval odkupa stanovanja, je začela najemna pogodba učinkovati retroaktivno: z njeno sklenitvijo je bil uporabniku, ki je postal najemnik, podeljen status imetnika stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ, vključno s pravico do odkupa stanovanja.
Ocena ustreznosti kandidata, ki se prijavi na razpisano prosto mesto sodnika, se sestavi ob upoštevanju kriterijev, ki so izrecno navedeni v 29. členu ZSS. Le ocena o izpolnjenih vseh kriterijih iz 29. člena ZSS je podlaga za pozitivno odločitev o kandidaturi za sodnika.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - družinski člani
Ker tožničin mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz prvega odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978, tožnica tudi kot družinski član ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa.
Če oseba (kar je pravnomočno ugotovljeno) ni nikoli pridobila državljanstva DF Jugoslavije oziroma FLR Jugoslavije in s tem slovenskega državljanstva po Zakonu o državljanstvu DF Jugoslavije oziroma FLR Jugoslavije, ne more biti upravičenka za vračanje premoženja po ZDen, saj ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano niti z zakonom niti z mednarodno pogodbo.
pogoji za priznanje azila - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Ker gre pri tožniku za izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni, izrečene (tudi) za nepolitično kaznivo dejanje, ne obstojijo pogoji za priznanje azila.
Neobrazloženo pritožbo pritožbeno sodišče preizkusi samo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 72. člena ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost - aktivna legitimacija - uveljavljanje ničnosti - neveljavnost pogodbe - lastninjenje - zakon o gasilstvu - prenos nepremičnine v upravljanje
Ugotovitev ničnosti pogodbe je odvisna od dejstev. Po uradni dolžnosti lahko sodišče ugotavlja le tista, ki so mu znana in so vsebinsko taka, da ničnost opredeljujejo. Takih dejstev pa sodišči nižjih stopenj v tem postopku nista ugotovili. Druga (pravno relevantna) dejstva pa mora stranka uveljavljati (navesti), če naj jih sodišče upošteva.
Ker je tožnik opustil uporabo prostorov v gasilske namene in s premoženjem na dan uveljavitve zakona tožnik ni upravljal je bil materialnopravno pravilen zaključek, da tožnik na podlagi prvega odstavka 48. člena ZGas ni postal lastnik spornega premoženja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zakonec žrtve - družinski član
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).
Ker je tožnik z eno tožbo iztoževal vrnitev dvanajstih posojil, gre za objektivno kumulacijo zahtevkov z različnimi dejanskimi podlagami v smislu drugega odstavka 41. člena oz. drugega odstavka 182. člena ZPP. V takih primerih (sporih) je za določitev stvarne pristojnosti sodišča in za pravico do revizije pomembna vrednost vsakega posameznega posojila (oziroma zneska). Noben od iztoževanih posameznih zneskov posojil pa ni presegal vrednosti enega milijona tolarjev (ker je najvišje posamezno posojilo znašalo 5.000 DEM, to je manj kot 600.000 tolarjev ob vložitvi tožbe).
dovoljenost revizije - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov zoper istega toženca - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če imajo zahtevki v tožbi proti istemu tožencu različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi nobeden od tožbenih zahtevkov ne presega mejnega zneska, določenega za dovoljenost revizije.
Ker je drugi sklep o mirovanju postopka v nasprotju z določilom četrtega odstavka 216. člena postal pravnomočen, je bila procesna napaka sanirana, nadaljevanje postopka pa je bilo zakonito.
Če na zemljišču stoji trajni objekt investitorja in se to zemljišče ne vrača v naravi, vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne more izpodbijati izdanega gradbenega dovoljenja le z zatrjevanjem ničnosti pogodbe, ki je podlaga investitorjeve pravice uporabe stavbnega zemljišča in z uveljavljanjem določbe ZDen o ničnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in predsednika pristojnega sodišča
Ker je toženec mož predsednice pristojnega sodišča in ker je zaradi sedeža svoje pisarne v pogostih službenih odnosih s sodniki tega sodišča, je predlog za delegacijo pristojnosti utemeljen.
Gradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
ZD člen 121, 121/2. ZTLR člen 58, 58/3. ODZ paragraf 1479, 1488.
služnost stanovanja - prenehanje služnosti stanovanja - preužitek - sprememba pravice služnosti v dosmrtno denarno rento
Služnostna pravica stanovanja preneha po pravilu paragrafa 1488 ODZ (prvi odstavek 58. člena ZTLR), če se zavezanec protivi izvrševanju služnosti, upravičenec pa ne uveljavi svoje pravice v treh zaporednih letih.
Pravni pomen določbe "če to ustreza" pogodbenima strankama iz drugega odstavka 121. člena ZD, je treba ocenjevati tudi objektivno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in tudi namena norme, da bi se dogovorjeno trajno razmerje ohranilo v drugi obliki.
Če se izvaja javni prevoz, ki ima elemente linijskega prevoza, je to podlaga, na podlagi katere lahko inšpektor za ceste izreče ukrep prepovedi opravljanja takega prevoza.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravnomočno razsojena stvar - prepoved reformatio in peus - navadno sosporništvo tožencev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o tožnikovi pritožbi in pritožbi prvotoženke nepravilno poseglo tudi v odločitev sodišča prve stopnje, koliko stroškov mora drugotoženka povrniti tožniku in od kdaj tečejo zamudne obresti od teh stroškov. Z znižanjem teh stroškov je sodišče druge stopnje poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar in s tem odločilo v škodo tožnika kot edinega pritožnika proti odločitvi sodišča o drugotoženki naloženih pravdnih stroških.
Sodišči sta individualizirali obseg tožničinega trpljenja. Individualizacija je pomembna zato, ker ljudje ne čutimo enako in se različno odzivamo na bolečino in na tuje okolje, zlasti velike razlike med ljudmi se kažejo pri duševnih posledicah zaradi poškodbe. Te se lahko odražajo kot strah ali kot duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnost, ki so močno odvisne od posameznega oškodovanca in od njegovega načina življenja.