pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Samo na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja ni mogoče sprejeti sklepa o ponovitveni nevarnosti. To je mogoče storiti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti, da bo na prostosti ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
povrnitev škode - neupravičena obsodba - dachauski proces - svojci žrtve neopravičene obsodbe - posredni oškodovanci - premoženjska škoda - izguba plače - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - višina denarne odškodnine
Pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo svojcev v povojnem procesu neopravičeno obsojenega in ubitega svojca je glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe v določbah ZOR. Le glede dela odškodninskega zahtevka je neposredna podlaga v 541. členu ZKP (1994), in sicer glede tistega dela v katerem tožnici kot dedinji neopravičeno obsojenega terjana plačilo njegove plače za čas od aretacije do njegove smrti, kar uveljavljata kot podrejeno pravno podlago. Primarno uveljavljana pravna podlaga v tej zadevi ne pride v poštev. Določba 194. člena ZOR ne utemeljuje njunega zahtevka za plačilo plače od smrti dalje, ker se po njej prisoja odškodnina v obliki denarne rente, in sicer za sedanje in bodoče preživljanje, ne pa za daljše obdobje za nazaj (od 1951 do 1978). Tožnici sta izrecno izjavili, da ne uveljavljata revizijskega zahtevka.
Presoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti neopravičeno obsojenega in ubitega moža oziroma očeta.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
pooblaščenci - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Toženec, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil toženec sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena.
Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožencu, da vlogo ustrezno dopolni (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato toženec vložil revizijo še po pooblaščenki, ta revizijska vloga pa je prepozna.
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Do nesreče tožnika je prišlo pri delu na stroju, ki je nevarna stvar ter z obdelovanci in na način, ki je pomenil večjo nevarnost za nastanek poškodb. Poleg tega pa je sodišče ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ker ni bilo poskrbljeno za varno delo v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Tožnik ni imel opravljenega predpisanega preizkusa znanja iz varstva pri delu, zato pri takem stroju dela ne bi smel opravljati samostojno ter brez nadzora in ustrezne usposobljenosti za delo. Sodišče ni ugotovilo, da bi do nesreče prišlo zaradi trenutne nepazljivosti tožnika (ker je pogledal od stroja v trenutku nameščanja obdelovanca). Neposredni vzrok za nesrečo je bil predolgo in neustrezno nameščanje obdelovanca pod stiskalnico. Pravilna je zato odločitev obeh nižjih sodišč, da tožniku ni mogoče očitati sokrivde na podlagi tretjega odstavka 177. člena ZOR. To bi bilo tožniku mogoče očitati šele, če bi tožena stranka pred tem sama poskrbela, da bi bil tožnik vsaj ustrezno seznanjen z varnim načinom opravljanja (po ugotovitvah sodišča zahtevnejšega) dela in da bi bilo zagotovljeno učinkovito nadzorstvo. Odgovornost za nesrečo nosi v celoti tožena stranka sama na podlagi objektivne in tudi krivdne odgovornosti.
Hujša kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja je podana, če so dokazani znaki kaznivega dejanja, ki ga obsega opis naveden v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in v izreku sklepov disciplinskih organov. Takšna kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ, je podana tedaj, če so dokazani vsi bistveni znaki navedenega kaznivega dejanja (namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lažno prikazovanje dejanskih okoliščin, zmota delodajalca - tožene stranke, dejanje - nakazilo posojila v škodo delodajalca).
Ugotavljanje drugega razloga in prenehanja delovnega razmerja na njegovi podlagi pomeni, da ni istovetnosti (identitete) med tožbenim zahtevkom (o katerem je bilo pravnomočno odločeno) in zahtevkom, ki je bil predmet obnove postopka. V obnovi postopka zatrjevana nova dejstva zato ne predstavljajo obnovitvenega razloga po določbi 10. točke 394. člena ZPP.
Za odločanje o tožbenem zahtevku občine za vračilo zneskov, ki jih je plačevala namesto tistega, ki je bil dolžan preživljati oskrbovanca v domu starejših, je pristojno redno sodišče.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 25, 26.ZUstS člen 45, 45/2.
razvrstitev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev - odločba Ustavnega sodišča RS - odprava določbe podzakonskega akta
Odločilno za sporno oceno je bilo dejstvo, da je lahko izredno napredovalo le omejeno število zaposlenih. In to ne glede na dejansko oceno po posameznih kriterijih, temveč s pavšalno določeno mejo v odstotku. Taka ureditev v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) pa je bila v neskladju z Ustavo in zakonom, zaradi česar jo je Ustavno sodišče z odločbo št.
U-I-91/97 z dne 1.2.2001 ne samo razveljavilo, temveč odpravilo. Po drugem odstavku 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) Ustavno sodišče izpodbijani podzakonski predpis odpravi, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu št. 19/2001 dne 16.3.2001, torej pred odločanjem sodišča druge stopnje o pritožbi.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.
ZTPDR člen 8, 8/1, 75, 75/2, 75/2-5. ZDSS člen 24, 24/1-1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela
Delavcu ni mogoče očitati, da je zamolčal podatke o svojem zdravstvenem stanju, če v času sklepanja delovnega razmerja tudi sam še ni vedel za kasneje ugotovljeno bolezen.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - obličnost
Pogoj za veljavnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja je z zakonom predpisana posebna obličnost. To pomeni, da je način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR strogo formalen akt, ki ima pravni učinek samo tedaj, če ustreza vsebini te norme. V njem mora biti izražena resna in svobodna volja delavca, da mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, delodajalec pa s tako izraženo voljo soglaša.
spor o pristojnost - dediči - prejemki iz naslova delovnega razmerja zapustnika
V primeru, ko dediči uveljavljajo plačilo neizplačanih prejemkov od zapustnikovega delodajalca, ne gre za individualni delovni spor po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.
ZDSS člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. ZDR (1990) člen 23, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca - presoja zakonitosti dokončne odločbe, izdane v predhodnem postopku
V 1. odstavku 23. člena ZDSS je določeno, da delavec, ki uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločbo delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, ni dolžan postaviti določenega zahtevka, oziroma če ga postavi, sodišče nanj ni vezano. To pa ne pomeni, da sodišče z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni bilo predmet predsodnega postopka, odloča (namesto delodajalca) o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca, razen v primeru, ki ga zakon posebej določa (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek 24. člena ZDSS). Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ne da bi bil izveden postopek ugotavljanja njegovega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, pomeni neposredno uporabo splošne in abstraktne norme iz 23. člena ZDR. Če v predsodnem postopku ni bila ugotovljena konkretna nezmožnost delavca, je odločitev delodajalca nezakonita.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - absolutna bistvena kršitev pravil disciplinskega postopka
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da revidentka tožniku v disciplinskem postopku ni dala možnosti, da se izjavi, ni mu omogočila pravice do predložitve dokazov in ni mu omogočila, da bi lahko primerno izpodbijal nasprotne dokaze. To je v nasprotju z načeli poštenega obravnavanja ko ima za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - strah
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je v primeru spora kot denarna obveznost določena šele s sodbo. Šele od tedaj dalje lahko tečejo zamudne obresti. V primerih ponovnega sojenja o odškodnini za nepremoženjsko škodo, bi v določenih primerih sicer lahko bil utemeljen zahtevek za priznanje zamudnih obresti že od prve sodbe dalje (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 419/98 z dne 31.3.1999, Zbirka odločb Civilnega oddelka Vrhovnega sodišča 1999, str. 178 do 181). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. V ponovljenem postopku je že tožnica sama zahtevek za negmotno škodo zvišala zaradi poteka časa od poškodb oziroma vložitve tožbe ter za upoštevanje spremenjenih razmer.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sme sodišče odmeriti odškodnino, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in posledično terja denarno nadomestilo za njegovo duševno trpljenje. Strah mora biti intenziven, načeloma mora trajati dalj časa. Sekundarni strah, ali strah za izid zdravljenja se kot zaskrbljenost praviloma pojavi pri vsakem poškodovancu. Kot podlaga za odmero odškodnine pa bi morala biti izkazana do takšne mere, da presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ocenjevanje delovne uspešnosti - odločanje ocenjevalne komisije
Posvetovanje članov ocenjevalne komisije pomeni izmenjavo njihovih mnenj, glasovanje pa izražanje mnenja posameznega člana tako, da je to zaznavno drugim članom komisije. Ocenjevalni postopek ni kršen, če posvetovanje in glasovanje ni bilo opravljeno zmotno.
zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - prodaja delnic - izpodbijanje sklepov skupščine
Sklep skupščine delniške družbe izpodbija le oseba, ki je bila delničar v času sprejetja sklepa skupščine delniške družbe (prvi odstavek 366. člena ZGD).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21460
KZ člen 135, 135/2, 213, 213/3.ZKP člen 374, 374/1, 420, 420/2.
stek - realni stek - rop - posebno huda telesna poškodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je obsojenec z dvema izvršitvenima dejanjema (uporaba sile zoper oškodovanca zaradi protipravne prilastitve oškodovančevih premičnin in odvzem le-teh; pretepanje oškodovanca) uresničil dvoje prepovedanih posledic (protipravna prilastitev tujega premičnega premoženja; povzročitev za življenje oškodovanca nevarne telesne poškodbe, zaradi katere je oškodovanec umrl), gre pri njegovem ravnanju za realni stek dveh kaznivih dejanj - ropa in posebno hude telesne poškodbe. Pri tem pravno ni pomembno, v kakšnem časovnem razmaku sta bili kaznivi dejanji storjeni.
ZUS člen 59, 72, 73. ZBH člen 4, 18, 31. ZBS člen 37. ZPSS člen 32.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki
Po ZBH je že enodnevna nelikvidnost banke okoliščina, ki kaže na to, da banka ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje delo. Zato je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki (1. odstavek 32. člena ZPSS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Osebno poznanstvo A. A., ki je v sporu predlagana za pričo, s sodniki in možnost vsakodnevnih stikov zaradi dela v isti stavbi, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče na podlagi 67. člena ZPP.