Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni taksativno določeni pogoji, ki so procesne ali materialnopravne narave. Med drugim mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoditi ali je tožbeni zahtevek sklepčen, se pravi, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb, ki ne smejo biti v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Če so trditve tožeče stranke v nasprotju z dokazi, ki jih je sama predložila, sodišče zamudne sodbe ne more izdati.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 163a. ZIZ-A člen 122, 163a.ZPP člen 17, 17/3, 48.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - perpetuatio fori - ustalitev pristojnosti
Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča - žaljivo obnašanje stranke
Na sodnikovo ravnanje večja ali manjša "težavnost" stranke ne more in ne sme vplivati. Na drugi strani tudi večje ali manjše prepričanje same stranke v pristranskost posameznih sodnikov ne zadostuje za prenos pristojnosti. Sodišče samo kot institucija niti ne more biti pristransko. Prenosa pristojnosti tudi ne utemeljujejo strankine zahteve v vlogah, vlaganje kazenskih ovadb in obtožnih predlogov proti posameznim sodnikom, sicer bi to to pomenilo, da stranka z neprimernim načinom izražanja v vlogah ali z neprimernimi dejanji povzroči učinke, ki naj bi bili po njeni presoji zanjo ugodni.
povrnitev škode - odgovornost lastnika stavbe - zdrs snega s strehe stavbe
Odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi zdrsa snega s streh, ni urejena s posebnimi predpisi. Zato je potrebno odgovornost za tako škodo presojati po pravilih civilnega (odškodninskega) prava - torej po 154. in naslednjih členih ZOR.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožena stranka ni niti v pritožbi, niti v reviziji navedla zneska, za katerega šteje, da je sodišče tožeči stranki previsoko odmerilo odškodnino.
Vrhovno sodišče ne sme samo ocenjevati vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Po 371. členu ZPP sme preizkusiti izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pogoji za prenos pristojnosti - stvarna pristojnost
Po 67. členu ZPP gre za prenos krajevne pristojnosti, ne pa za prenos stvarne pristojnosti, kar dejansko na pobudo tožene stranke predlaga sodišče, ko z razlogi ekonomičnosti in racionalnosti utemeljuje predlagani prenos z okrajnega na okrožno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča - žaljivo obnašanje stranke
Razlogov (postopkovne ali kakšne druge narave), zaradi katerih bi se postopek na drugem sodišču lažje opravil, predloga ne navajata in prav tako ne razlogov, ki bi jih bilo mogoče šteti za procesno tehtne. Namreč temelj delegacije je v njeni smotrnosti. Te vsebina vlog ne izkazuje. Okolnosti, ki jih navaja Okrajno sodišče v Radovljici, je mogoče reševati z ukrepi, ki jih določa ZPP (9. člen in drugi odstavek 11. člena), pa tudi drugi predpisi.
Pri presoji, če je tožnikov delodajalec kriv za to, da je tožnik padel in se poškodoval, sta sodišči ugotovili, da ni kriv, saj je delo organiziral tako, da je lahko potekalo varno. Pri tem je treba upoštevati, da tožnik v času, ko je padel, še ni delal, temveč je po malici šele šel proti proizvodni hali. Hodil je lahko normalno, saj je imel dovolj prostora in svetlobe in zatrjevane "jame" (oziroma jamice - razpoke, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi) zaradi odkrušenega betona niso bile tolikšne, da bi ogrožale običajen korak. Glede na to sta sodišči pravilno sodili, da je tožnikov delodajalec dokazal, da ni kriv za tožnikov padec in da je šlo za naključje, ki zadene tožnika.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - državni pravniški izpit - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo sam. Ne v reviziji in ne med postopkom pa ni zatrjeval ali predložil dokaze o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija stranke, ki jo je sama vložila, pa te pravice nima, po določbah ZPP (86. člen) ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - žaljiv odnos stranke do sodnikov
Okoliščina, da se dolžnikov direktor kot zakoniti zastopnik družb, katerih družbenik je, ali kot fizična oseba, pojavlja kot stranka v večjem številu raznih sodnih postopkov, kjer na različne načine izraža nezaupanje v delo sodišča, ni drug tehten razlog iz 67. člena ZPP, ki bi upravičil ugoditev predlogu za delegacijo.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe druge stopnje
V tožbi označena vrednost vseh treh v tej pravdi spornih desetin lastninske pravice znaša 1,620.000 SIT. Prvotoženec kot edini revident izpodbija tisti del sodbe druge stopnje, ki se nanaša na njemu naloženo obveznost, torej glede ene desetine napremičnine.
Vrednost tega revizijsko spornega dela ne presega zneska 1,000.000 SIT. Zato revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Okoliščini, da je tožnica strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču in da sta njena starša upokojena delavca prvega sodišča, ne utemeljujeta predlagane delegacije. Znanstvo s stranko ali z njenimi bližnjimi sorodniki samo po sebi ne utemeljuje dvoma v nepristranskost posameznih sodnikov.
Pri denarnih terjatvah z devizno klavzulo je dogovarjanje pogodbenikov o višini obrestne mere zamudnih obresti prosto, kar je v skladu z 10. členom ZOR o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, saj tega vprašanja za take terjatve ne ureja noben predpis, torej tudi prisilni ne. Pravilni so tudi razlogi obeh sodišč, da ne gre za dogovor, ki bi nasprotoval morali.
Za ugotovitev ničnosti dololočenega pogodbenega določila morata biti kumulativno podana objektivni in subjektivni element iz 141. člena ZDR.
Izbrisna pobotnica, izdana na podlagi fiktivne pogodbe, nima pravnega učinka. Zato je odpadla podlaga za izbris zavarovanja toženčeve terjatve iz prve posojilne pogodbe.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti staršev - potrebe otrok
Odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve (197. člen ZIZ). Omenjena okoliščina, češ da tožnica in hčeri stanujejo v skupni stanovanjski hiši, pa je predmet delitve skupnega premoženja in morebitnih obligacijskih terjatev, ne pa določitve višine preživnine.
povrnitev škode - odgovornost upravljalca plaže - padec pod tušem
Odgovornost toženk za tak škodni dogodek kot se je pripetil tožnici, bi bila lahko glede na njene trditve o pomanjkljivostih tlaka pod tušem, če bi se potrdile, le krivdna, saj bi šlo za odvrnljive pomanjkljivosti (ter po sodni praksi ne bil šlo za objektivno odgovornost, ker uporaba tuša s protidrsno obdelavo tlaka pod njem na plaži ne bi mogla predstavljati večje nevarnosti).
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - umor - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je utemeljeno osumljen poskusa umora. S kaznivimi dejanji te vrste se v kar največji meri ogroža varnost ljudi oziroma njihovo življenje in zato pri takšnih kaznivih dejanjih zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, ko varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev izročilne pogodbe - preklic izročitve
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da vsebuje sporna pogodba največ elementov izročilne pogodbe in sta razvezo pogodbe utemeljili z razlogi, ki so navedeni v 115. členu ZD. Pri tem nista navajali razlogov iz prvega odstavka tega člena, kot meni tožena stranka, temveč sta se (vsaj opisno) opirali na drugi in tretji odstavek 115. člena ZD, ki omogočata razveljavitev izročilne pogodbe, če prevzemnik ne izvršuje dogovorjenih določil o preživljanju ali plačilu dolgov ter v drugih primerih neizpolnitve bremen, če gre za bremena, ki so pomembna za izročitelja, in druge okoliščine primera.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VS06828
ZOR člen 210, 210/2, 211, 1004, 1004/1.ZLS člen 19, 19c/4.
krajevna skupnost kot upnik - subsidiarno poroštvo - občina kot zakoniti porok za obveznosti krajevne skupnosti
Pravno pravilo, da se od subsidiarnega poroka sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi (prvi odstavek 1004. člena ZOR), ne narekuje razlage, da upnik lahko vloži tožbo proti poroku šele potem, ko je bila obveznost glavnemu dolžniku že naložena s sodbo, pa je kljub temu ni izpolnil. Od trenutka, ko je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka, ima upnik izbiro: tožiti samo glavnega dolžnika ali samo poroka ali oba - v tem zadnjem primeru seveda kot solidarna dolžnika. Tudi v primeru, ko je treba prvi odstavek 1004. člena ZOR uporabiti za občino kot zakonitega subsidiarnega poroka za obveznosti krajevne skupnosti, ki je pravna oseba (četrti odstavek 19.c člena ZLS), ni razlogov za drugačen odgovor na vprašanje, kdaj pridobi upnik krajevne skupnosti tožbeno pravico proti občini.