KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21494
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložitev obtožnega predloga, če to stori upravičeni tožilec, in izdaja odredbe, s katero sodnik določi glavno obravnavo, sta procesni dejanji za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona.
KZ člen 2, 126, 329, 329/1. ZVCP člen 19, 19/81, 122, 122/3-3, 122/13.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - sled poškodbe - metode za razlago kazenskega zakona - sistematična metoda - primerjalna metoda
Sled poškodbe - izraza KZ ne pozna - je treba pravno opredeliti kot prizadetost telesne celovitosti, kar je zakonski znak kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 329. člena KZ je podano, če je poškodovanec vsaj lahko telesno poškodovan.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odločitev po uradni dolžnosti - vročitev tožbe zaradi odgovora - seznanitev s tožbo
Če je bil toženec samo seznanjen s tožbo, ni pa mu bila še vročena zaradi odgovora, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno.
Tožnica v konkretni zadevi ni bila izpostavljena nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njenih sodelavcev, če so jo od doma pregnali partizani, slednjega pa ZZVN ne ureja. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN.
Zadeva zaradi poškodovane ključavnice na balkonskih vratih v stanovanjski hiši, v kateri stanuje tožeča stranka in v kateri ji je nastala škoda v višini 1.000,00 SIT, ni pomembna za njen osebni in socialnoekonomski položaj, zato tožeča stranka ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec med drugim napada dejanske zaključke pravnomočne sodbe, s katerimi ne soglaša, in ponuja lastno presojo zagovora ter izvedenih dokazov s prikazom vzrokov, ki so privedli do njegovega kaznivega ravnanja, utemeljuje razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - izguba zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti - ugotavljanje dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pojem pravnega standarda
Ali je tožnik kazal znake vinjenosti po obravnavani nesreči, je ključno vprašanje tega spora med strankama, ker je od odgovora nanj odvisno, ali je tožnik izgubil svoje pravice iz zavarovanja. To vprašanje je povsem dejanske narave, na katerega lahko odgovorijo priče in strokovnjak. Tu ne gre niti za pravni standard, ki je sestavljen iz dejanskih in pravnih prvin. Opisano sporno dejstvo, ki ga je zatrjevala in dokazala tožena stranka, pomeni del dejanskega stanja, na podlagi katerega je odločalo sodišče.
Sodišče po nekaj preklicanih in preloženih glavnih obravnavah ni več sprejelo zagovornikovega opravičila za preložitev glavne obravnave v postopku, v katerem obramba z zagovornikom ni obvezna, zagovornika pa je tudi obvestilo, da ima obdolženec dovolj časa, da si vzame drugega zagovornika. Odgovor na vprašanje, ali je s tem kršilo obdolženčevo pravico do proste izbire zagovornika v taki meri, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, je odvisno od možnosti učinkovitosti obrambe. Ta pa je odvisna od tega, ali je imel obdolženec vsestransko možnost izjaviti se o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih v zvezi z vloženo obtožbo.
URS člen 22, 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Eden od pogojev po 1. odstavku 442. člena ZKP za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti je, da je bil pred tem že zaslišan. Ker se zaslišanje nanaša na kaznivo dejanje, ki ga obdolžencu očita obtožba, tej zahtevi v konkretni zadevi ni bilo zadoščeno, saj je bila obsojenka zaslišana o temeljni obliki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ne pa tudi o njeni kvalificirani obliki, ki jo obsojenki očita pred začetkom glavne obravnave spremenjeni obtožni predlog.
ZPP člen 39, 41, 191, 195, 350, 350/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 174, 200, 200/2, 201, 201/1. ZOSRL. ZOTMR člen 128.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna odškodnina - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - povrnitev škode - pritožba - obseg pritožbenega preizkusa - odgovornost lastnika letala - trenažni let kot nevarna dejavnost - smrt hčerke
Pritožbeno sodišče je omejeno s prvostopenjskimi razlogi samo toliko, kolikor se ti nanašajo na dejanske ugotovitve, pri pravni argumentaciji pa ti razlogi pritožbenega sodišča v ničemer ne omejujejo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo zagovornikov predlog za odpravo pripora.
Spremenjena pravna razlaga tretjega odstavka 63. člena ZDen (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I.23/93), ki pomeni vsebinsko spremenjeno pravno naziranje Ustavnega sodišča RS o tem, da gre pri tej določbi za izpodbojno pravno domnevo in ne za pravno fikcijo, ne more biti razlog za obnovo postopka po 249. členu ZUP (1986).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilec kaznivega dejanja je ravnal z naklepom, če se je v času storitve kaznivega dejanja zavedal vseh okoliščin le-tega in je nastanek posledice hotel oziroma je vanjo privolil. Ker tudi ugotavljanje teh dejstev predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja, njihov preizkus ni predmet postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav je sodišče prve stopnje navedlo, da bo solastninska pravica na vrnjenih zemljiščih vpisana v zemljiško knjigo, to pa je že bilo izvedeno, to pojasnilo ni kršitev, ki bi vplivala na njegovo odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21497
KZ člen 134, 134/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - izbitje zoba - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je obsojenec z načinom svojega ravnanja, s tem ko je udaril starejšega in vinjenega oškodovanca v vitalni del njegovega telesa (udarec s pestjo v obraz, zaradi česar je izgubil edini zob, pomemben za učvrstitev in nošenje proteze), naklepno napadel oškodovančevo telo, je glede na itenziteto udarca privolil tudi v nastanek telesne poškodbe, ki jo je dejansko povzročil s svojim dejanjem. Zaradi tega ni mogoče zaključiti, da je obsojenec privolil le v nastanek lahke telesne poškodbe, niti ni mogoče sprejeti, da so v njegovem ravnanju podani le zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ker ni vedel za oškodovančevo posebno lastnost v spodnji čeljusti.
pripor - ponovitvena nevarnost - grožnja s kaznivim dejanjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nevarnosti, da bo obdolženec storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, si ni mogoče razlagati tako, da bi se nanašala na kazniva dejanja, ki so istovrstna tistim, za katera je uveden kazenski postopek, saj bi sicer šlo za eno od ostalih dveh oblik iteracijske nevarnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06832
URS člen 14, 22.ZS člen 109. ZPP (1977) člen 421, 421/9.
načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - materialnopravne pravice - obnova postopka - razlogi za obnovo - nova dejstva in dokazi - sodba v drugi podobni zadevi - enako dejansko stanje - privatizacija stanovanj
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Takšna sodba namreč ne more biti del dejanskega stanja sodbe v obravnavani zadevi.
Obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi je lahko uspešen le, če bi sodišče na njihovi podlagi ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ker druga sodba, kot rečeno ne more biti del dejanske podlage sodbe, tudi ne more biti dejstvo ali dokaz po 9. točki 421. člena ZPP (1977).
Ustava določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Ta pravica do enakega varstva pravic zajema v povezavi z načelom enakosti pred zakonom poleg procesnih tudi materialnopravne pravice, kar pomeni, da mora sodišče v enakih zadevah materialno pravo uporabljati enako. Vendar je o kršitvi tega načela mogoče govoriti le takrat, ko se neka sodna odločba odmika od ustaljene sodne prakse (ne pa posamične sodbe). Nadalje, mora iti za sodno prakso, ki jo verificira oziroma izoblikuje vrhovno sodišče. Pri napadeni odločitvi bi moralo iti za samovoljno, arbitrarno odločitev, pri primerjani odločitvi pa za pravilno odločitev.