pravni interes za varstvo ustavne pravice v upravnem sporu
Pravni interes za varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja mora tožnik imeti ves čas upravnega spora, začetega s tožbo po 3. odst. 1. člena ZUS. Ko sodišče, zoper katerega uveljavlja tožnik sodno varstvo, o tožbi odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu očitno ni več.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 425, 425/1.
obnova postopka - dovoljenost obnove - nova dejstva in novi dokazi - obseg revizijskega preizkusa
Predmet revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa je lahko le pravilnost odločitve pritožbenega sodišča o tem, ali tožnik brez svoje krivde ni mogel dokaza - izvedenskega mnenja, ki ga je ponudil v svojem predlogu za obnovo postopka, predlagati ali predložiti že v prejšnjem postopku, in še ali bi bil ta dokaz, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, prinesel tožniku ugodnejšo odločbo.
odškodninska odgovornost države - povrnitev negmotne škode - trajne posledice škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - razlogi za revizijo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - upoštevanje invalidnine
Zaključek, da so škodni dogodek z dne 9.6.1990 in trajne posledice, med njimi tožnikova invalidska upokojitev zaradi invalidnosti, v neposredni vzročni zvezi, sloni na posameznih dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki jih prva tožena stranka v reviziji ne more več izpodbijati, saj ni dovoljena revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Številne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah, o neraziskanih okoliščinah in o napačnih ocenah pomenijo prav to in jih zato revizijsko sodišče ne more upoštevati.
Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
azil - pridobitev azila iz humanitarnih razlogov - pogoji
Tožnicam ni mogoče priznati azila niti iz humanitarnih razlogov, saj so se razmere v Republiki Makedoniji po podpisu Ohridskega sporazuma med makedonsko vlado in upornimi Albanci umirile, saj je bil sporazum uresničen, tudi ob letošnjih volitvah, kjer so sodelovali tudi Albanci.
carinski zavezanec - statusna sprememba - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
pogoji za pridobitev azila - možnost vrnitve v izvorno državo
Tožena stranka in sodišče prve stopnje nista razčistila pogojev življenja in prebivanja v matični državi tožnika (Sierra Leone v Afriki), v zvezi z možnostjo varne vrnitve tožeče stranke, ki je med upravnim postopkom postal polnoleten (12.8.2002) in pa tudi, ali je utemeljen njen strah pred preganjanjem v tej državi (glede na poročilo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce - UNHCR, da ne spodbuja prostovoljne vrnitve beguncev, ki so zaščito poiskali v drugih državah sveta in da bo prostovoljno vrnitev začel spodbujati, ko bo izpolnjen kriterij stabilnosti, ki bo posledica svobodnih in poštenih volitev v celotni državi in ko se bodo begunci lahko vrnili neposredno na svoje domove.
Obe sodišči sta se postavili na pravilno stališče, da morebitni izostanek pojasnilne dolžnosti glede izbranega načina zdravljenja ne pomeni protipravnega ravnanja, ker je bila odločitev za tako zdravljenje v skladu s pravili medicinske stroke in izbrani način zdravljenja ni poslabšal tožnikovega zdravstvenega stanja. Operacija zaradi odstranitve teflonske mrežice bi predstavljala preveliko tveganje zaradi obremenitve z določeno stopnjo smrtnosti in dodatne obolevnosti. Zato je bila za tožnika in njegovo življenje varnejša odločitev za konzervativno zdravljenje, čeprav je to bolj dolgotrajno. Obe sodišči sta na podlagi takih ugotovitev materialnopravno pravilno opozorili, da bi bilo škodo mogoče pripisati takemu, brez pojasnitve ali privolitve izvajanemu zdravljenju, ki pa je bilo v skladu s pravili stroke, le v primeru, če bi privedlo do poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, tožnikovo zdravstveno stanje pa se je izboljševalo, čeprav ne v takšni meri, kot je tožnik pričakoval. Pri takem materialnopravno pravilnem stališču ni pravno odločilna okoliščina, ali je pri postoperativnem zdravljenju res prišlo do zanemarjanja dolžne pojasnitve.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje.
Obsojenec je v svoji sobi najprej prodal mamilo mladoletniku, takoj nato pa je slednji zvil joint z mamilom in ga kadil skupaj z obsojencem. V tej situaciji je za presojo, ali je obsojenec storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 197. člena KZ, treba ugotoviti konkretna dejstva, ki kažejo na obsojenčevo aktivno ravnanje, s katerim je naklepno dal svojo sobo na razpolago mladoletniku, da užije kupljeno mamilo.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in delavca sodišča
Okoliščina o bližnjem sorodstvenem razmerju pravdne stranke s strokovno sodelavko, ki dela pri krajevno pristojnem sodišču, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21603
KZ člen 41, 41/1.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona iz opisa nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ izvzelo dve dejanji, ustrezno s to odločitvijo pa je tudi iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1.
odstavku 256. člena KZ izvzelo dve naročilnici, s čimer se je obseg kriminalne količine pri obeh kaznivih dejanjih znatno zmanjšal.
Navedene spremembe pa se niso odrazile pri presoji za navedeni kaznivi dejanji določenih kaznih in pri izreku enotne kazni. Ker se državni tožilec ni pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odločbo o kazenski sankciji, sodišče druge stopnje ne more strožje - torej v obsojenčevo škodo - presojati okoliščin, ki so pomembne za odmero kazni. Glede na opisano situacijo pa je sodišče druge stopnje tako presojo dejansko opravilo, s čimer je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena KZ v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
SZ člen 18, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4.ZPP člen 339, 339/2-14, 358, 358-1.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba za razveljavitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe - položitev zneska ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Tožnika sta kot predkupna upravičenca po 18. členu SZ uveljavljala kršitev svoje predkupne pravice, ker je prva toženka, ki je podedovala po uveljavitvi SZ denacionalizirano nepremičnino, hišo prodala drugemu tožencu. Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje take pogodbe in sklenitev pogodbe s predkupnim upravičencem je določen v 20. členu SZ in je prekluzivne narave. Pritožbeno sodišče je glede okoliščine, kdaj sta tožnika zvedela za pogodbo, z izbiro le enega od dveh možnih datumov iz sodbe prve stopnje in brez pojasnila za tako izbiro bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je s takim ravnanjem skrčilo, s tem brez pritožbene obravnave spremenilo dejansko stanje in na podlagi te ugotovitve zavrglo tožbo.
Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, zakaj se ne strinja s stališčem prvega sodišča, da je kljub kasnejšemu plačilu izpolnjena tudi procesna predpostavka iz četrtega odstavka 20. člena SZ. To bi glede na podatke v spisu moralo pojasniti, saj bi stališče prvega sodišča utegnilo biti v skladu z že uveljavljenim stališčem v sodni praksi, po katerem sicer rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 20. člena SZ teče tudi, če predkupnemu upravičencu ni znana višina kupnine, vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera pravične denarne odškodnine za več oblik negmotne škode.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ne gre odškodnina za začasno skaženost v času zdravljenja zaradi oteklin, odrgnin, podplutb in kovinske naprave v ustih. Zato je opisano vidno spremenjenost in tožničina neprijetna občutja v zvezi z njo pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti.
nepopolna vloga - pooblastilno razmerje - pooblaščenec
Ker so podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, vpisani v sodnem registru in so javnega značaja, dejstvo, da v pooblastilu tožene stranke - pravne osebe ni navedena funkcija osebe, ki je sklenila pooblastilno razmerje s pooblaščencem, ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere zadeve ni mogoče obravnavati.
ZDR (1990) člen 61, 61/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9a, 9a/2, 9b, 9b/2.ZZVZZ člen 80, 81.
predhodno vprašanje - prenehanje delovnega razmerja - bolniški stalež - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Mnenja in izvidi zdravnikov oziroma zdravniških komisij so le strokovna medicinska mnenja o zdravstveni sposobnosti zavarovancev za delo. V postopku odločanja o pravicah iz delovnega razmerja so le eden od možnih dokazov, ne pomenijo pa odločitve o pravicah delavca:
ne o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne o njegovih pravicah iz delovnega razmerja. Odločitev o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja tudi ni predhodno vprašanje v delovnem sporu in tudi ne procesna predpostavka za ta spor. To kar je obema postopkoma skupno je le dejanska podlaga za odločitev: zdravstvena (ne)zmožnost za delo. Ta se v postopku za priznanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja dokazuje s predpisanimi listinami, iste listine pa se upoštevajo kot dokaz tudi v delovnem sporu.