Obsojenec je v svoji sobi najprej prodal mamilo mladoletniku, takoj nato pa je slednji zvil joint z mamilom in ga kadil skupaj z obsojencem. V tej situaciji je za presojo, ali je obsojenec storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 197. člena KZ, treba ugotoviti konkretna dejstva, ki kažejo na obsojenčevo aktivno ravnanje, s katerim je naklepno dal svojo sobo na razpolago mladoletniku, da užije kupljeno mamilo.
Obe sodišči sta se postavili na pravilno stališče, da morebitni izostanek pojasnilne dolžnosti glede izbranega načina zdravljenja ne pomeni protipravnega ravnanja, ker je bila odločitev za tako zdravljenje v skladu s pravili medicinske stroke in izbrani način zdravljenja ni poslabšal tožnikovega zdravstvenega stanja. Operacija zaradi odstranitve teflonske mrežice bi predstavljala preveliko tveganje zaradi obremenitve z določeno stopnjo smrtnosti in dodatne obolevnosti. Zato je bila za tožnika in njegovo življenje varnejša odločitev za konzervativno zdravljenje, čeprav je to bolj dolgotrajno. Obe sodišči sta na podlagi takih ugotovitev materialnopravno pravilno opozorili, da bi bilo škodo mogoče pripisati takemu, brez pojasnitve ali privolitve izvajanemu zdravljenju, ki pa je bilo v skladu s pravili stroke, le v primeru, če bi privedlo do poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, tožnikovo zdravstveno stanje pa se je izboljševalo, čeprav ne v takšni meri, kot je tožnik pričakoval. Pri takem materialnopravno pravilnem stališču ni pravno odločilna okoliščina, ali je pri postoperativnem zdravljenju res prišlo do zanemarjanja dolžne pojasnitve.
SZ člen 117, 117/1. ZSR člen 5, 5/1, 17, 17/2, 19, 19/2.ZPP člen 367, 367/2.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - razvezani zakonec - pravni učinek sodne odločbe o določitvi imetnika stanovanjske pravice - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Po odselitvi imetnika stanovanjske pravice je ob izpolnjenih zakonskih pogojih stanovanjska pravica po drugem odstavku 19. člena ZSR lahko prešla le na uporabnika stanovanja. Kdo je bil uporabnik stanovanja, je ZSR določal v prvem odstavku 5. člena. Osebe iz te zakonske določbe so bile določene taksativno. Med temi osebami ni razvezanega zakonca. Ta bi lahko bil uporabnik v smislu ZSR le, če bi po razvezi z imetnikom stanovanjske pravice živel v izvenzakonski skupnosti ali vsaj dve leti pred njegovo izselitvijo v ekonomski skupnosti. Takega razmerja med tožnikoma kot razvezanima zakoncema ni bilo. Tožnik zato v času tožničine odselitve ni bil uporabnik stanovanja v smislu ZSR. Ker nanj stanovanjska pravica tudi v primeru tožničine stalne odselitve ni mogla preiti, tožnik ni upravičenec iz prvega odstavka 117. člena SZ za sklenitev kupne pogodbe po privatizacijskih določbah tega zakona.
Zaradi kompleksnega položaja, posebnega pravnega varstva in specifične narave stanovanjske pravice se je v prejšnji stanovanjski ureditvi uporabljala tudi oznaka o statusu imetnika stanovanjske pravice. Nepravdno sodišče je v primeru razveze zakonske zveze z odločbo spremenilo oziroma preoblikovalo pravno razmerje strank glede tega statusa in z njim povezanih vprašanj v zvezi z stanovanjem v družbeni lastnini. Ker so odločbe nepravdnega sodišča v teh zadevah preoblikovale specifično pravno razmerje o statusu imetnika stanovanjske pravice, je tako preoblikovano razmerje učinkovalo tudi v odnosu do takratnih stanodajalcev.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21603
KZ člen 41, 41/1.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona iz opisa nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ izvzelo dve dejanji, ustrezno s to odločitvijo pa je tudi iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1.
odstavku 256. člena KZ izvzelo dve naročilnici, s čimer se je obseg kriminalne količine pri obeh kaznivih dejanjih znatno zmanjšal.
Navedene spremembe pa se niso odrazile pri presoji za navedeni kaznivi dejanji določenih kaznih in pri izreku enotne kazni. Ker se državni tožilec ni pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odločbo o kazenski sankciji, sodišče druge stopnje ne more strožje - torej v obsojenčevo škodo - presojati okoliščin, ki so pomembne za odmero kazni. Glede na opisano situacijo pa je sodišče druge stopnje tako presojo dejansko opravilo, s čimer je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena KZ v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP.
pogoji za pridobitev azila - možnost vrnitve v izvorno državo
Tožena stranka in sodišče prve stopnje nista razčistila pogojev življenja in prebivanja v matični državi tožnika (Sierra Leone v Afriki), v zvezi z možnostjo varne vrnitve tožeče stranke, ki je med upravnim postopkom postal polnoleten (12.8.2002) in pa tudi, ali je utemeljen njen strah pred preganjanjem v tej državi (glede na poročilo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce - UNHCR, da ne spodbuja prostovoljne vrnitve beguncev, ki so zaščito poiskali v drugih državah sveta in da bo prostovoljno vrnitev začel spodbujati, ko bo izpolnjen kriterij stabilnosti, ki bo posledica svobodnih in poštenih volitev v celotni državi in ko se bodo begunci lahko vrnili neposredno na svoje domove.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in delavca sodišča
Okoliščina o bližnjem sorodstvenem razmerju pravdne stranke s strokovno sodelavko, ki dela pri krajevno pristojnem sodišču, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje.
azil - pridobitev azila iz humanitarnih razlogov - pogoji
Tožnicam ni mogoče priznati azila niti iz humanitarnih razlogov, saj so se razmere v Republiki Makedoniji po podpisu Ohridskega sporazuma med makedonsko vlado in upornimi Albanci umirile, saj je bil sporazum uresničen, tudi ob letošnjih volitvah, kjer so sodelovali tudi Albanci.
SZ člen 18, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4.ZPP člen 339, 339/2-14, 358, 358-1.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba za razveljavitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe - položitev zneska ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Tožnika sta kot predkupna upravičenca po 18. členu SZ uveljavljala kršitev svoje predkupne pravice, ker je prva toženka, ki je podedovala po uveljavitvi SZ denacionalizirano nepremičnino, hišo prodala drugemu tožencu. Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje take pogodbe in sklenitev pogodbe s predkupnim upravičencem je določen v 20. členu SZ in je prekluzivne narave. Pritožbeno sodišče je glede okoliščine, kdaj sta tožnika zvedela za pogodbo, z izbiro le enega od dveh možnih datumov iz sodbe prve stopnje in brez pojasnila za tako izbiro bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je s takim ravnanjem skrčilo, s tem brez pritožbene obravnave spremenilo dejansko stanje in na podlagi te ugotovitve zavrglo tožbo.
Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, zakaj se ne strinja s stališčem prvega sodišča, da je kljub kasnejšemu plačilu izpolnjena tudi procesna predpostavka iz četrtega odstavka 20. člena SZ. To bi glede na podatke v spisu moralo pojasniti, saj bi stališče prvega sodišča utegnilo biti v skladu z že uveljavljenim stališčem v sodni praksi, po katerem sicer rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 20. člena SZ teče tudi, če predkupnemu upravičencu ni znana višina kupnine, vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
oblike denacionalizacije - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja ugotavlja po določbah 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki v 1. odstavku določa, da se vrednost določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - raba (obratovanje) motornega vozila - pojem motornega vozila v uporabi - razkladanje tovornjaka
V obravnavani zadevi je bilo razkladanje tovora z zavarovanega motornega vozila v zvezi z uporabo tega vozila in ker je tožnik kot voznik zavarovanega tovornjaka pri tem sodeloval, je njegova nepremoženjska škoda krita s pogoji dodatnega AO plus zavarovanja glede na konkretno ugotovljene okoliščine je treba opisana razkladalna dejanja uvrstiti v isto kategorijo dejanj kot nakladalna dejanja, kot vstopanje in izstopanje iz vozila, kot odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila, torej v dejanja, ki pomenijo uporabo motornega vozila oziroma so v zvezi z njegovo uporabo.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - ovire za vrnitev nepremičnine v last in posest - ničnost odločbe o denacionalizaciji
Ničen je tisti del odločbe o denacionalizaciji, ki vzpostavlja lastninsko pravico na nacionaliziranem zemljišču v korist prejšnjega lastnika, če ima po zemljiškoknjižnem stanju na takem zemljišču pravico uporabe druga fizična oseba.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
Iz določbe 108.člena ZO izhaja, da se ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev pod posebnimi (ugodnejšimi) pogoji lahko upokojijo tudi tisti delavci TO, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Zato je za njih zakon določil, kako se jim oblikuje pokojninska osnova in v kakšnem odstotku od pokojninske osnove se odmeri pokojnina. Ker ne izpolnjujejo splošnih pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZ, za njih poleg posebej določenih, ni mogoče upoštevati splošnih pogojev za izračun pokojninske osnove.